Kombinacija visokih temperatur, bolezni ali fizičnega napora je lahko precej bolj nevarna, kot se zdi na prvi pogled.
Ko pomislimo na človeka, ki ga vročina lahko pripelje na urgenco, si verjetno predstavljamo starejšega ali kroničnega bolnika. Toda med tistimi, ki imajo v vročih dneh težave, so tudi mladi, in sicer zdravi ljudje. V ljubljanskih hribih se zaradi dehidracije, slabosti in kolapsov poškodujejo tudi rekreativci.
Na urgentnem kirurškem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v osmih dneh vsak dan obravnavali več kot 200 poškodovancev, 13 ljudi pa so morali oživljati. Travmatolog Radoš Vidmar je povečano obremenitev povezoval tudi z visokimi temperaturami.
Tudi na internistični prvi pomoči je bilo bolnikov več. Obravnavali so jih do deset odstotkov več, za pet do deset odstotkov pa je bilo več tudi hospitalizacij.
Toda pri tem zdravniki opozarjajo na pomembno razliko: vročina sama po sebi ni nujno razlog, zaradi katerega človek pristane na urgenci. Pri številnih bolnikih je predvsem dodaten dejavnik, ki obremeni organizem in lahko poslabša že obstoječo bolezen.
Najprej starejši in kronični bolniki
Med bolniki, ki na internistični prvi pomoči iščejo pomoč, prevladujejo starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi. Med pogostejšimi težavami so bolečine v prsnem košu in trebuhu, težka sapa, poslabšanje srčnega popuščanja ter kroničnih pljučnih in drugih bolezni.
Vročina lahko takšno stanje še dodatno obremeni. Pri starejših je tveganje večje tudi zato, ker slabše zaznavajo žejo in se težje prilagajajo visokim temperaturam.
Posebej previdni morajo biti ljudje s srčno-žilnimi, pljučnimi in ledvičnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter drugimi kroničnimi stanji. Zaradi dehidracije in dodatne obremenitve organizma lahko pride do padca krvnega tlaka, motenj srčnega ritma, poslabšanja srčnega popuščanja ali akutnega poslabšanja ledvične funkcije.
Večje tveganje imajo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na uravnavanje tekočin in krvnega tlaka. Zdravljenja zaradi vročine ne smejo spreminjati sami, ampak se morajo o morebitnih spremembah posvetovati z zdravnikom.
Pomembno pa je, da se vsakega poslabšanja zdravstvenega stanja ne pripiše avtomatično vročini. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana poudarjajo, da je treba najprej izključiti druge dejavnike. Za zdaj namreč ne zaznavajo, da bi bila vročina pri bolnikih, ki prihajajo na urgenco, poglavitni dejavnik.
Presenečenje: težave imajo tudi mladi
Vročina pa ni nevarna samo za ljudi, ki imajo že zdravstvene težave.
V hribih se zaradi dehidracije, slabosti in kolapsov poškodujejo tudi mladi. Pri rekreativcih je lahko nevarna predvsem kombinacija fizičnega napora in visokih temperatur. Če se temu pridruži še izguba tekočine, lahko pride do slabosti ali kolapsa, temu pa lahko sledi tudi poškodba.
Zato dejstvo, da je človek mlad in zdrav, še ne pomeni, da je v vročini brez tveganja. Pri fizičnem naporu je pomembno upoštevati razmere in počutje ter ob znakih slabosti pravočasno prekiniti aktivnost.
Najbolj ranljivi niso vedno tisti, ki jih opazimo
Med skupinami, ki težje prenašajo visoke temperature, so poleg starejših in kroničnih bolnikov tudi majhni otroci in nosečnice ter ljudje, ki delajo ali se intenzivno gibajo na prostem.
Posebno pozornost potrebujejo starejši, ki so težje pokretni ali živijo sami. Če sami težko poskrbijo za zadosten vnos tekočine ali umik v hladnejši prostor, je pomembno, da jim pri tem kdo pomaga.
Vročina je lahko še posebej problematična za ljudi, ki živijo v prostorih brez ustreznega hlajenja. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam namreč dodatno obremenjuje organizem tudi takrat, ko človek ni fizično aktiven.
Vročina ne obremenjuje vseh urgenc enako
Slika ni povsod enaka.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so v letošnjem poletju obravnavali nekaj posameznih bolnikov zaradi težav, povezanih z vročino, predvsem dehidracije. Vsako leto obravnavajo tudi posamezne primere vročinskega udara.
V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v času vročinskega vala niso opažali povečanega števila obravnav bolnikov, pri katerih bi bila vročina neposreden vzrok ali pomemben dodatni dejavnik. Prav tako niso beležili hospitalizacij zaradi takšnih težav.
Povečanega števila bolnikov zaradi vročega vremena niso zaznali niti v Splošni bolnišnici Celje. Tudi tam so med najbolj ranljivimi izpostavili starejše in kronične bolnike.
Ko telo opozori, je čas za umik
V času najvišjih temperatur je smiselno omejiti fizične napore, se zadrževati v senci oziroma na hladnem in poskrbeti za zadosten vnos tekočine. Posebno pozornost je treba nameniti ljudem, ki sami težje poskrbijo za zaščito pred vročino.
Pri rekreaciji pa velja predvsem poslušati svoje telo. Slabost, vrtoglavica ali izrazita izčrpanost niso trenutek za vztrajanje pri načrtovanem naporu.
Vročina je za nekoga predvsem neprijetna, za drugega pa lahko pomeni dodatno obremenitev, ki sproži poslabšanje bolezni ali pripelje do kolapsa. Prav zato med najbolj ogroženimi niso samo tisti, na katere najprej pomislimo.
