Kot so zapisali v pismu, se idejno z ukrepi omejevanja gibanja in bivanja v študentskih domovih strinjajo. Zavedajo se, da so razmere v državi resne in da je potrebno ukrepati, ob tem pa izpostavljajo, da ukrepi niso bili ustrezno usklajeni in imajo pereče pomanjkljivosti. Te se izražajo v stiskah tistih študentov, ki so naenkrat izgubili edino urejeno prebivališče.
"Menimo, da lahko hkrati dosežemo epidemiološko učinkovitost ukrepov in uredimo bivanje za tiste, ki ga v teh razmerah zares potrebujejo," so zapisali ŠSS.
V svojem pismu opozarjajo, da oblok, ki predvideva zapiranje študentskih domov, vsebuje premalo izjem. Večina študentov se je, kot pravijo, vrnila na stalno prebivališče, izjeme, ki so ostale, pa bi bilo potrebno po mnenju študentov razširiti na vse študente in študentke, ki:
- doma nimajo ustrezanih pogojev za študij na daljavo,
- si delijo gospodinjstvo z rizičnimi skupinami,
- imajo doma že aktivno okužene družinske člane,
- še vedno opravljajo študijske obveznosti in delo na fizični lokaciji,
- so na kraj bivanja vezani zaradi opravljanja študentskega dela,
- so v domačem okolju tarča kakršne koli oblike nasilja,
- jim študentski dom predstavlja edino okolje, prilagojeno njihovim posebnim potrebam.
Študentje še poudarjajo, da je njihov študentski dom začasno bivališče, stanovalci pa so s ponudniki študentskih domov v najemniškem razmerju, ki ni nič drugačno kot v primeru zasebne nastanitve.
Predlagajo revizijo vseh sprejetih ukrepov, ki se navezujejo na študentsko bivanjsko problematiko na naslednji način:
- Vladni odlok naj se razširi na zgoraj navedene skupine
- Za čas veljavnosti sprejetega odloka si vsak študent izbere prebivališče, na katerem bo prebival (stalno ali začasno). Tisti, ki ostanejo, morajo podati ustrezni razlog in za bivanje dobijo položnico, ostali, ki odidejo na stalno prebivališče, pa ne.
- Uprave ŠD so pristojne za preverjenje stanujočih in za spoštovanje izrednih hišnih ukrepov.