Foto: Bobo
Ljubljanainfo
Čet, 23.3.2023 10:42
Zaradi prilagoditve Načrta za okrevanje in odpornost bo Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani ostala brez novega kampusa.

Iz Univerze v Ljubljani so danes sporočili, da so bili šele včeraj seznanjeni z vladnim gradivom Izhodišča za prilagoditev Načrta za okrevanje in odpornost, sprejetim na seji vlade 16. 3. 2023, kjer sta med ukrepi, ki se v celoti izločijo zaradi znižanja alokacije nepovratnih sredstev, navedena tudi projekt novogradnje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano. 

Prilagoditev načrta je nujna, ker državi pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva predvidenih.

Kot je za portal Siol včeraj povedal direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost Josip Mihalic, med projekti tako ne bo več tudi gradnje novega Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v Ljubljani, in sicer zaradi sodnega spora glede zemljišč, zaradi katerega je negotova izvedba projekta v rokih, kot so navedeni v načrtu.

Univerza v Ljubljani: Vztrajamo, da investicija ostane prioritetna

Na Univerzi v Ljubljani se z izključitvijo novogradnje Medicinske fakultete, Kampusa Vrazov trg, iz načrta ne strinjajo, saj so mnenja, da je novogradnja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani vitalnega pomena za  državo in zdravstveni sistem.

»Novi prostori bodo omogočili povečanje vpisnih mest na študijski program medicina, kar je nujno zaradi perečega pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji.

Zato vztrajamo, da ostane ta investicija prioritetna in da vlada zagotovi ustrezno financiranje. Pogodba za sofinanciranje Kampusa Vrazov trg Medicinska fakulteta v okviru Načrta za okrevanje in odpornost je bila podpisana že novembra lani, vse poteka v skladu s predvideno časovnico, rušitvena dela na lokaciji so skoraj že končana,« so zapisali v izjavi za javnost.

Sistemsko pomembna se jim zdi tudi vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano kot osrednjega stebra inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano, ki bi povezal ključne slovenske partnerje na področju prehrane in s tem zagotovil strateško upravljanje na tem področju.

V skladu z načrtom Načrta za okrevanje in odpornost je bila za ta projekt pridobljena vsa potrebna dokumentacija, sklenjen pa je bil že dogovor med vsemi partnerji, ki bi v tem projektu sodelovali.

Zahteva po večji vključenosti v spremembe načrta

Z Univerze v Ljubljani so še sporočili, da si ves čas prizadevajo odgovoriti na aktualne družbene izzive in s svojimi potenciali spodbuditi razvojni preboj Slovenije.

Njihov ključni cilj je kvalitetno izobraževanje mladih za vrhunsko usposobljene strokovnjake, ki jih potrebujemo v naši družbi, investicije v novo infrastrukturo z dragocenim prispevkom iz evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost pa bi vsekakor zagotovile boljše prostorske pogoje za študij in raziskovanje na njihovih fakultetah.

To bi posledično omogočilo tudi ustreznejše okolje za delo in razvoj kariernih poti mladih sodelavk in sodelavcev, najproduktivnejšega dela slovenske raziskovalne sfere.
 
Zato pričakujejo, da bodo kot osrednja visokošolska in raziskovalna institucija bolje vključeni v nadaljnja usklajevanja in spremembe Načrta za okrevanje in odpornost.

Odziv Zdravniške zbornice Slovenije

Na napovedi, da bo iz načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira evropski sklad, izključena širitev prostorov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, so se odzvali tudi iz Zdravniške zbornice Slovenije.

»Mednarodni podatki kažejo, da v Sloveniji trenutno primanjkuje med 1.000 in 1.400 zdravnikov, da bi vsaj dosegli trenutno povprečje Evropske unije. Kljub izrednim naporom, s katerimi Slovenija postopno lovi zaostanek pri številu zdravnikov, je povečanje vpisa na študij medicine za našo državo strateškega pomena. To zahtevata staranje prebivalstva in razvoj medicinske znanosti.

Zagotovitev študijskih prostorov in ustrezno usposobljenega strokovnega osebja mora ostati prioritetna naloga vsake države, ki resno načrtuje oskrbo prebivalstva v prihodnosti,« so zapisali.

Po njihovem mnenju vsak zamik pri zagotavljanju osnovnih pogojev za postopno povečanje števila zdravnikov prinaša resne posledice in oddaljuje nujno potrebno in celovito reformo. Le s celovitimi rešitvami pa lahko naslovimo vse probleme, ki so se v zdravstvu nakopičili skozi desetletja.
 
Zato pričakujejo izpolnitev napovedi o gradnji kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, na katero sprememba vira financiranja ne sme vplivati.

Starejše novice