Rojena 3. avgusta 1891 v Novem mestu, umrla 14. februarja 1967 v Ljubljani.
Ko so nekega dne zakonca predstavili kot »pesnik Oton Župančič in njegova žena Ani«, je Oton takoj popravil: »Ne, ne – Ani Župančič in njen mož Oton.«
Ani Župančič, rojena Kessler, je bila druga izmed štirih hčera sodnega svetnika Alojza Kesslerja in njegove žene Marije, rojene Trenz. Otroštvo je preživela v Novem mestu, nato pa se je družina preselila v Ljubljano, kjer je Ani uspešno končala žensko učiteljišče. Želela si je študija slikarstva na Dunaju, a ji oče tega ni dovolil. Kljub omejitvam tistega časa so bile vse sestre deležne solidne izobrazbe, kar je bilo za dekleta tedaj še redkost.
Svojo prvo učiteljsko službo je začela na Jesenicah, a že po enem letu se je zaposlila v Ljubljani. Njena mati Marija je bila razgledana in odprta ženska, ki je v domačem okolju organizirala srečanja z umetniki. V tem ustvarjalnem krogu je Ivan Cankar Ani predstavil Otonu Župančiču. Med njima je hitro preskočila iskrica in leta 1913 sta se poročila.
V zakonu, ki je trajal 36 let, so se jima rodili trije otroci. Najstarejši, Marko, je postal uveljavljen arhitekt, Andrej Oton zdravnik in naravoslovni raziskovalec, hči Jasna pa uspešna zdravnica. V času druge svetovne vojne je bil Marko interniran, Andrej in Jasna pa sta se kot zdravnik in bolničarka pridružila partizanom. V tistem obdobju se je tudi Oton posvetil pisanju za otroke in mladino.
Ani je vse življenje stala ob strani možu in otrokom, po Otonovi smrti pa se je posvetila zbiranju spominov nanj. Ti spomini so leta 2019, ob 70. obletnici njegove smrti, izšli v knjigi »Spomini na Otona« pri založbi Forma 7, zaslužna za izdajo pa je bila vnukinja Alenka Župančič. Izdajo so z veseljem podprli tudi iz družinskega kroga.
Knjiga prinaša številne zanimive, doslej manj znane trenutke iz življenja velikega pesnika. Obogatena je s fotografijami iz različnih obdobij, skicami in osebnimi zapisi, ki še dodatno osvetljujejo bogato ustvarjalno in zasebno zgodbo Otona Župančiča.
Ani v knjigi opisuje številne zanimive (do takrat nepoznane) trenutke iz življenja velikega pesnika Otona Župančiča, opremljena pa je tudi s fotografijami iz različnih življenjskih obdobij, skicami in zapiski.
Še nekaj zanimivih Aninih zapisov iz knjige Spomini na Otona:
Na medenih tednih po poroki na Bledu nama je pričelo zmanjkovati denarja. Lenka, ki nama je stregla, pa je bila drugačnega mnenja. Lenkež Otonu: »Sem koj vidu, da ste bogati, ko mate zvat zof (zlat zob)!«
Oton se je na poti v Beograd ustavil tudi v Šabcu, kjer je obiskal sina Marka, ki je tam služil vojaški rok. Sedela sta v kavarni, ko se jima je približal podoficir, ki ga je Marko pozdravil.
Nakar podoficir: »Došao otac, da vidi svog sina – vojnika. Konobar, ovoj dvojici svakome po jedan špricer!«
Oton se pokloni in zahvaljuje.
Podoficir: »Dozvolite, a šta ste vi u civilu?«
Oton: »Upravnik narodnog kazališta u Ljubljani.«
Podoficir: »Pa šta bi to bilo po činu u vojsci?«
Oton: »General!«
Podoficir vstane, salutira: »Izvinite na špriceru.«
