V aktualnem študijskem letu je v terciarno izobraževanje vključenih 50,4 odstotka mladih, starih od 19 do 24 let, torej približno vsak drugi. Podatki Statističnega urada ob današnjem mednarodnem dnevu študentov kažejo, da jih precej študija ne dokonča.
Mednarodni študentski svet je 17. november razglasil za mednarodni dan študentov v spomin na nacistično zasedbo poslopja praške univerze leta 1939 in zatrtje tamkajšnjih študentskih protestov. Današnji dan je tako simbol prizadevanja študentov za boljši jutri ter njihovega boja za demokratično izobraževanje in družbo.
V terciarno izobraževanje je bilo v študijskem letu 2025/26 na 191 višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih vpisanih 85.999 oseb. Med njimi je bilo 57,7 odstotka žensk in 73,6 odstotka rednih študentov, so zapisali na Statističnem uradu.
Več kot polovica (54,9 odstotka) je študirala na prvi stopnji, 29,2 odstotka na drugi in 4,8 odstotka na tretji, preostalih 11,1 odstotka pa v višjem strokovnem izobraževanju.
Leta 2025 je študij uspešno končalo 19.364 študentov, od tega 60 odstotkov žensk.
»Ženske so bolj garaške,« je podatek komentirala ena izmed uporabnikov Facebooka pod objavo Statističnega urada.
Univerzitetni študij dokonča skoraj tri četrtine študentov
Statistični urad spremlja tudi, koliko rednih študentov študij dokonča v predvidenem času in pozneje. Po podatkih za leto 2024 je v obdobju, predvidenem za študij, diplomiralo 43,4 odstotka študentov, leto pozneje 53,7 odstotka, tri leta po izteku tega obdobja pa 61,7 odstotka.
Razlike med vrstami študija so velike. Visokošolski strokovni študij prve stopnje je v treh letih po izteku predvidenega obdobja dokončala nekaj več kot polovica študentov (51,9 odstotka), univerzitetnega pa skoraj tri četrtine (72,8 odstotka).
Najuspešnejši so bili študenti enovitega magistrskega študija, ki jih je doštudiralo 83,1 odstotka.
Podatkovna baza Statističnega urada kaže tudi, koliko študentov je študij opustilo. Tri leta po izteku predvidenega obdobja je bilo med študenti visokošolskega strokovnega študija 47,1 odstotka takih, ki študija niso dokončali in tudi niso bili več vpisani. Pri univerzitetnem študiju je bilo takih 25,3 odstotka, pri enovitem magistrskem pa 15,9 odstotka, še vedno pa je študiralo le od enega do dveh odstotkov študentov.
Delež tistih, ki študij opustijo, se zmanjšuje. V podatkih za leto 2020 je visokošolski strokovni študij opustilo 55,9 odstotka študentov, univerzitetnega pa 29,2 odstotka. Za magistrski študij druge stopnje, ki nadgrajuje prvo stopnjo, Statistični urad podatkov o dokončanju ne objavlja, saj zajema le enoviti magistrski študij.
Največ študentov prejema državno štipendijo
V študijskem letu 2025/26 je štipendijo prejemalo 35.200 študentov.
Med štipendisti jih je 84,7 odstotka prejemalo državno štipendijo, 6,8 odstotka kadrovsko, 5,9 odstotka Zoisovo in 0,9 odstotka občinsko. Državna štipendija je znašala povprečno 164 evrov, Zoisova pa 207 evrov na mesec.
Okoli tretjina štipendistov (34 odstotkov) je študirala v visokošolskem univerzitetnem izobraževanju.
V Ljubljani 35 študentov na 1000 prebivalcev
V Mestni občini Ljubljana je imelo leta 2025 stalno prebivališče 10.633 študentov, kar je 35 študentov na 1000 prebivalcev.
Za Slovenijo kot celoto je Statistični urad navedel 40 študentov na 1000 prebivalcev, vendar so v državnem številu zajeti vsi vpisani, tudi študenti s stalnim prebivališčem v tujini.
Podatki za občine se nanašajo na stalno prebivališče študentov, ne na kraj študija. Študenti iz drugih krajev, ki študirajo v Ljubljani, zato v ljubljanskem povprečju niso zajeti.
Študentke prevladujejo povsod razen v tehniki in informatiki
Študentke so prevladovale na skoraj vseh področjih, najbolj v izobraževalnih znanostih in izobraževanju učiteljev (85,9 odstotka) ter v zdravstvu in socialni varnosti (76,5 odstotka).
Moških je bilo več le v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (77,9 odstotka) ter v tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu (72,4 odstotka).
Stalno prebivališče v tujini je imelo 12.091 študentov oziroma 14,1 odstotka vseh, kar je 1,1 odstotne točke več kot leto prej. Polovica (49,8 odstotka) jih je bila iz držav nekdanje Jugoslavije.
Več podatkov je dostopnih preko interaktivnega infograma, ki ga je pripravil Statistični urad.