Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ljubljanainfo kot prednostni vir na Googlu.

Lani 646 kupcev ni dobilo plačanega blaga: Pet znakov lažne spletne trgovine

| v Gospodarstvo

Kako pred črnim petkom prepoznati lažno spletno trgovino?

Do črnega petka je še pet dni, lažne spletne trgovine pa so že tu. Lani je policija prejela 646 prijav kupcev, ki naročenega in plačanega blaga niso nikoli dobili. Kako lažno trgovino prepoznate, preden kliknete »kupi«.

646 prijav, 1,6 milijona evrov

Črni petek bo letos 27. novembra, a mnogi trgovci popuste ponujajo že ves teden pred njim. Z njimi se vsako leto zbudijo tudi goljufi.

Po podatkih policije, ki jih je SI-CERT oktobra objavil v letnem poročilu o kibernetski varnosti, je bilo lani 646 prijav, ker plačan artikel ni nikoli prišel. Skupna škoda je bila 1,6 milijona evrov. Več prijav je bilo le zaradi investicijskih prevar, 1037, pri katerih pa je bila tudi škoda neprimerljivo večja, 25,4 milijona evrov.

Pri spletnih nakupih gre sicer večinoma za manjše zneske. Na policiji pravijo, da so kupci »večinoma opeharjeni za nekaj 100 evrov«. Raziščejo od 15 do 25 odstotkov teh kaznivih dejanj, denar pa uspejo zavarovati v približno desetini primerov.

SI-CERT je lani obravnaval 393 incidentov, povezanih s spletnim nakupovanjem, leto prej 239. V poročilu izrecno omenja porast lažnih spletnih trgovin.

Vse spletne goljufije so nas lani stale 40,4 milijona evrov, letos v prvem polletju 14 milijonov.

Tudi inšpektorji največ slišijo o blagu, ki ga ni

Podobno izkušnjo ima Tržni inšpektorat. Do 22. oktobra je letos prejel 6757 prijav, 4,3 odstotka manj kot lani v enakem obdobju. Med najpogostejšimi so prijave zaradi nedobavljenih izdelkov in goljufivih spletnih strani, čeprav številka zajema prijave z vseh področij.

Pri lažnih trgovinah pa so inšpektorjem večinoma zvezane roke. Ukrepajo lahko le, če ima prodajalec sedež v Sloveniji. Podatki o prodajalcu na teh spletnih straneh običajno niso navedeni, če pa so, gre za podjetja iz t. i. tretjih držav.

Slovenija v imenu, podjetja nikjer

Na SI-CERT lažne trgovine z besedo Slovenija ali Ljubljana v imenu spremljajo od leta 2022. Takrat so jih v dveh mesecih našteli 13, novembra 2023 pa v enem samem mesecu 60. Prodajajo predvsem znane znamke obutve, oblačil in športne opreme po precej nižjih cenah, vse številke so vedno na zalogi.

Za njimi ni slovenskih podjetij. Kupec dobi ponaredek, nekaj povsem drugega, prazen paket ali nič. Če je plačal s kartico, mu grozi še zloraba kartice.

Do takih trgovin največkrat pripeljejo oglasi na Facebooku in Instagramu. SI-CERT opozarja na strani, »ki so nastale pred nekaj dnevi«, s komentarji, ki jih pišejo boti. Priljubljena je tudi zgodba o zapiranju trgovine.

Novinarji Razkrinkavanja so lani maja razkrili butik »Horvat Ljubljana« z izmišljenima lastnikoma Marijo in Jožetom Horvat, s slikami, ustvarjenimi z umetno inteligenco, in s popusti do 70 odstotkov. Enako sporočilo je objavilo najmanj 15 profilov iz desetih držav.

Slovenščina in .si nista zagotovilo

Tržni inšpektorat je oktobra opozoril na nekaj, kar marsikoga preseneti. Slovenski jezik, domena .si, cene v evrih in celo slovenski naslov za vračilo še ne pomenijo, da je prodajalec iz Slovenije. Tudi plačilo po povzetju ni varno, saj denar plačate, preden odprete paket.

Noben znak sam po sebi ne dokazuje, da gre za prevaro. Če pa jih opazite več hkrati, nakup raje opustite.

  1. Popust, ki je predober. Znana znamka za pol cene, vse na zalogi, ponudba, ki velja »le še nekaj minut«. Pri znižanju mora trgovec navesti tudi najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh.
  2. Slovenska trgovina brez slovenskega podjetja. Ime podjetja, sedež in matično številko poiščite v Poslovnem registru Ajpes.
  3. Mlada domena z »dolgoletno tradicijo«. Starost domene preverite na whois.domaintools.com, za domene .si na register.si.
  4. Denar gre nekomu drugemu. Če se prejemnik plačila ne ujema s prodajalcem ali morate denar nakazati fizični osebi oziroma na račun v tujini, odnehajte.
  5. Pripeljal vas je oglas. Ime trgovine vpišite v iskalnik skupaj z besedo »prevara« in preverite, kaj pišejo drugi.

Inšpektorji pravilo strnejo v en stavek: »Če ne morete zanesljivo ugotoviti, kdo vam blago prodaja, ali se podatki na spletni strani ne ujemajo, nakupa ne opravite.«

Kaj storiti, če ste se ujeli

Plačali ste s kartico: takoj pokličite banko, kartico blokirajte in vprašajte za ugovor plačila.

Prijavite policiji: na 113 ali na najbližji policijski postaji. Prej ko prijavite, večja je možnost, da denar zavarujejo.

Sumljivo povezavo pošljite na [email protected], druge spletne goljufije pa na [email protected].

Pritožba: če ima prodajalec sedež v Sloveniji, se obrnite na Tržni inšpektorat, če je iz druge države EU, na Evropski potrošniški center Slovenija. Pri prodajalcih zunaj EU tudi ta praviloma ne more posredovati.

Paket, ki ga niste naročili: če pride po povzetju, ga niste dolžni prevzeti ali plačati.

Previdnost ne škodi niti pri pravih trgovinah. Ko je Evropska komisija marca z nacionalnimi organi preverila 314 spletnih trgovcev, je 30 odstotkov popuste navajalo nepravilno.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura