V slovenskih splošnih knjižnicah so danes pripravili poseben bralni dogodek, posvečen prepovedanim in cenzuriranim knjigam. Z njim so opozorili, da omejevanje dostopa do literature ni zgolj stvar preteklosti.
V več slovenskih splošnih knjižnicah je danes v okviru Tedna splošnih knjižnic potekal poseben bralni dogodek, imenovan flash mob, ki je bil tokrat posvečen prepovedanim in cenzuriranim knjigam.
Med 12.15 in 12.25 so obiskovalci knjižnic prebirali odlomke iz literarnih del, ki so bila v različnih zgodovinskih obdobjih ali okoljih prepovedana, cenzurirana oziroma umaknjena iz javnosti.
Kot je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila bibliotekarka Mestne knjižnice Grosuplje Jasna Baloh, je bil namen dogodka opozoriti na pomen branja ter svobodnega dostopa do knjig in znanja.
»Z desetminutnim skupnim branjem odlomkov iz knjig, ki so bile v različnih obdobjih ali okoljih prepovedane, cenzurirane ali drugače omejevane, smo želeli spodbuditi razmislek o pomenu odprtega dostopa do različnih zgodb, idej in pogledov,« so pojasniki v ljubljanski mestni knjižnici.
Prepovedane knjige niso le del zgodovine
Osrednje vodilo letošnjega knjižničnega flash moba je bilo branje odlomkov iz del, ki so se zaradi svoje vsebine v različnih obdobjih znašla na seznamih prepovedane ali cenzurirane literature.
Zgodovina namreč pozna številne primere knjig, ki so bile zaradi političnih, družbenih ali drugih razlogov prepovedane oziroma umaknjene iz javnosti. Splošne knjižnice so želele z dogodkom posebej poudariti, da takšni posegi v dostopnost literature niso zgolj stvar preteklosti, temveč ostajajo aktualni tudi danes.
O čem se ne želimo pogovarjati
V Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Otona Župančiča in pridruženih enotah so prebirali tri klasike iz tematske knjižne police: Fahrenheit 451 Raya Bradburyja o sežiganju knjig za zatiranje kritičnega mišljenja, 1984 Georgea Orwella o totalitarnem nadzoru nad resnico in knjigo Ericha Marie Remarqua Na Zahodu nič novega o kruti resničnosti vojn.
»Za branja smo izbrali knjige, ki so bile iz političnih, verskih ali drugih razlogov prepovedane oz. cenzurirane ali pa se prepovedanega dotika njihova vsebina,« so pojasnili za Ljubljanainfo. Vse tri knjižne klasike s svojimi ostrimi družbenokritičnimi in protivojnimi sporočili razgaljajo mehanizme oblasti in spodbujajo kritično misel, so dodali.
Kot je pojasnila vodja Centra za promocijo branja Tatjana Pristolič, so repovedane knjige zanimive predvsem zato, ker prinašajo ideje, ki izzivajo prevladujoče predstave svojega časa. »Vprašanje svobode branja je vedno tudi vprašanje, kdo lahko v določenem času in okvirih zgodbe pripoveduje in kdo jih ne sme. Vsak seznam prepovedanih knjig je zame tudi seznam vprašanj, o katerih se v določenem času ne želijo pogovarjati,« je poudari
V Grosupljem brali Orwella, Satrapi, Rožanca in Balantiča
Dogodku so se pridružili tudi v Mestni knjižnici Grosuplje, kjer so obiskovalci prisluhnili odlomkom iz del različnih domačih in tujih avtorjev. Med izbranimi so bili George Orwell, Marjane Satrapi, Marjan Rožanc in France Balantič.
Franci Zorko je za svojo interpretacijo izbral Balantičevo pesem Umiram. Pred začetkom branja je poudaril, da se z Balantičem lahko v marsičem ne strinja, vendar je kljub temu pisal »čudovite pesmi«.
S tovrstnimi dogodki želijo splošne knjižnice opozoriti na pomen svobodnega dostopa do literature in znanja ter spodbuditi razmislek o knjigah, ki so bile nekoč ali so še danes tarča cenzure.