V Mestni občini Ljubljana je devet domov za starejše z 2303 mesti. Šest je javnih, trije so zasebni s koncesijo.
Odkar oskrbo v domovih plača zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, so računi stanovalcev nižji, ljubljanski javni domovi pa so med najcenejšimi v državi. Prostega mesta ni v nobenem. Kdor je prišel v zadnjem letu, je mesece plačeval precej več od soseda v isti sobi. Razliko bo dobil vrnjeno z dobropisom, a ta še ni bil izplačan nikomur.
Prostega mesta ni nikjer
V Mestni občini Ljubljana je devet domov za starejše z 2303 mesti. Šest je javnih, trije so zasebni s koncesijo: DEOS v Trnovem in Črnučah ter Dom Janeza Krstnika, ki ga vodi Karitas v Trnovem. Po pregledu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 17. novembra ni imel prostega mesta nobeden.
V ljubljanskih domovih je 10.120 prošenj ljudi, ki bi šli v dom takoj, v povprečju 4,4 na mesto. Največ jih ima Fužine, 1734 za 214 mest. Najbolj iskan je mali dom Karitas v Trnovem, kjer pride na vsako od 66 mest več kot 17 prošenj.
Ker lahko ena oseba odda prošnjo v več domov, je ljudi manj kot prošenj. Na območju ljubljanske enote ZZZS, ki sega od Kočevja do Trbovelj in Idrije, bi jih v dom takoj šlo 9593. Prosto mesto je bilo eno, v Hrastniku. V vsej Sloveniji čaka 21.810 ljudi, prostih mest je bilo 22.
Domovi sami ocenjujejo, da je res nujnih precej manj prošenj, saj jih mnogi oddajo leta vnaprej. A mest je premalo tudi po državnem merilu. Upravna enota Ljubljana ima 3,84 mesta na sto prebivalcev, starih 65 let ali več, za cilj 4,5 mesta jih manjka 509. Javni domovi v Ljubljani imajo danes 1923 mest, skoraj toliko kot pred dvajsetimi leti, ko jih je bilo 1911. Starejših od 65 let je bilo v Ljubljani leta 2005 45.488, leta 2024 že 60.752.
Enota Bokalce Doma starejših občanov Vič-Rudnik ima 378 mest in je ena največjih enot v Ljubljani. Aktualnih prošenj ima 1673. Med 193 sobami jih je 48 triposteljnih, v njih je prostora za 144 stanovalcev.
Najcenejši dom v državi je v Bežigradu
S 1. decembrom 2025 so stanovalci domov prešli v sistem dolgotrajne oskrbe. Oskrbo zdaj plača obvezno zavarovanje, v katerega od julija 2025 plačujemo zaposleni, delodajalci in upokojenci. Stanovalec plača le nastanitev in prehrano. Za standardno dvoposteljno sobo cena ne sme preseči zagotovljene pokojnine, ki je bila ob uvedbi 781,94 evra, od marca pa je 826,15 evra.
Ljubljanski javni domovi so precej pod to mejo. Bežigrad je s 686,75 evra na mesec po končnih cenah ob uvedbi najcenejši dom v Sloveniji, Vič-Rudnik, Fužine in Šiška so med prvimi petimi. Domovi s koncesijo zaračunajo zgornjo mejo ob uvedbi, 782 evrov. Na Bokalcah, v Mostah, Bežigradu in v DEOS Trnovo velja cenik nastanitve in prehrane še vedno od 1. decembra 2025.
Največ so pridobili stanovalci zasebnih domov in tisti, ki potrebujejo največ oskrbe. V DEOS v Trnovem je bil račun za najlažjo oskrbo prej 1314 evrov, za najtežjo 1885 evrov, zdaj je 782. V javnih domovih je bil prihranek pri najlažji oskrbi od 54 do 128 evrov, pri najtežji od 418 do 701 evra na mesec.
Na slabšem je lahko, kdor potrebuje malo pomoči in je prej dobival dodatek za pomoč in postrežbo. ZPIZ je ta dodatek začasno ustavil 11.076 stanovalcem domov, ker se z novim sistemom izključuje. Na Bežigradu je stanovalec z najlažjo oskrbo in nižjim dodatkom prej plačal 556 evrov, zdaj plača 687.
Ista soba, dva računa
Težava so bili novi stanovalci. Kdor je v dom prišel po 1. decembru 2025, je moral najprej dobiti odločbo o dolgotrajni oskrbi, do takrat pa je plačeval po starem, polno ceno. Na Bokalcah stane najlažja oskrba po starem 33,55 evra na dan, okoli 1020 evrov na mesec. Sosed z odločbo v isti sobi plača okoli 690 evrov.
Na odločbo se čaka mesece. Center za socialno delo Ljubljana je imel aprila okoli 6000 vlog za vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, rešenih je bilo 300. Na teden je prišlo od 200 do 400 novih, rešili so jih od 20 do 30. Na vstopni točki je predvidenih 19 svetovalcev, lani decembra jih je delalo devet.
Interventni zakon, ki velja od 27. septembra, to od 1. oktobra popravlja. Kdor je prišel po 1. decembru 2025 in je razvrščen vsaj v drugo kategorijo oskrbe, zdaj plača toliko kot sosed z odločbo, razliko pa krije zavarovanje.
Po podatkih inštituta za socialno varstvo, ki jih je navedla ministrica Mateja Ribič, je upravičenih okoli 2700 stanovalcev. Kdor je plačeval okoli 1450 evrov na mesec, zdaj plača od 770 do 1150 evrov. Prve nižje položnice so za oktober.
Za čas do konca septembra pripada stanovalcem dobropis, a le tistim, ki so bili ob uveljavitvi zakona še v domu. Domovi so sezname poslali do 8. novembra, ZZZS jih ta mesec preverja, dom pa mora dobropis od zavarovalnice zahtevati do 28. februarja 2027. Do zdaj ni bil izplačan še nobeden.
Izenačitev tudi ni dokončna: če vlogo za dolgotrajno oskrbo zavrnejo, se razlika za te mesece zaračuna. Stanovalcev v najlažji, prvi kategoriji zakon ne zajame.
Zavarovanje plača več, občina manj
Nov sistem je razbremenil občine, ki doplačujejo dom tistim, ki ga sami ne zmorejo.
Mestna občina Ljubljana je junija v rebalansu proračuna postavko za doplačila splošnim domovom znižala za 630.000 evrov, ker pričakuje nižje izdatke »zaradi uvedbe dolgotrajne oskrbe v instituciji«. Denar je prerazporedila posebnim socialnim zavodom. V prvem polletju je za doplačila domovom plačala 1,42 milijona evrov, od tega 546.000 evrov za račune iz lanskega leta.
Zavarovalnico pa domovi stanejo več, kot so načrtovali. ZZZS je februarja za oskrbo v domovih plačal 42,5 milijona evrov, 40 odstotkov več od načrta. V najzahtevnejši četrti in peti kategoriji oskrbe je bilo 62,8 odstotka stanovalcev, predvideli so jih 32 odstotkov. Ministrstvo je aprila osnovni dnevni pavšal, ki ga zavarovanje plačuje domovom, znižalo za 28 odstotkov, v najzahtevnejši kategoriji je z dodatki padel z 99,83 na 72,51 evra na dan. Od 20 domov je zahtevalo pojasnila o razvrščanju stanovalcev, izida pregleda ni objavilo. Skupnost socialnih zavodov odgovarja, da so bili stanovalci v zahtevnejših kategorijah že prej: pred reformo jih je bilo okoli 60,9 odstotka, januarja 61,8 odstotka.
Blagajna za dolgotrajno oskrbo je kljub temu v plusu. V prvih osmih mesecih letos je imela 456 milijonov evrov prihodkov in 286 milijonov evrov odhodkov, od tega je 241 milijonov šlo izvajalcem.