Rešitev še čaka potrditev vlade.
Komisija ministrstva za obrambo je izbrala idejno rešitev za spomenik slovenske osamosvojitve, ki bo stal na Trgu republike v Ljubljani. Spomenik poudarja vlogo javnosti kot nosilke simbolnega pomena prostora.
Izbrana rešitev predvideva tri ključne elemente: drog s slovensko zastavo, napis ter talne luči, ki simbolizirajo gibanje ljudi.
Pred dokončno izvedbo mora rešitev potrditi še Vlada Republike Slovenije.
Spomenik bodo sestavljali zastava, napis in talne luči
Avtorji izbrane rešitve so kipar in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Alen Ožbolt ter arhitekti Denis Hitrec, Tadej Urh, Tjaša Tahirović, Erika Sirotić in drugi.
Po njihovi zamisli bi ob robu Trga republike stal drog s slovensko zastavo, tla trga pa bi bila prepredena s talnimi lučmi. Te bi še posebej v temi zasijale in predstavljale gibanje ljudi.
Obeležje bi dopolnjeval tudi napis, vendar avtorji niso razkrili, kaj točno bo na njem zapisano in kje na trgu bo postavljen.
»Množično zbrani v poklon slovenski zastavi«
Minister za obrambo Borut Sajovic je ob predstavitvi izbrane rešitve poudaril simboliko dogodkov iz leta 1991.
»Spomnimo se tistih vročih junijskih dni leta 1991, ko smo se množično, složno in enotno poklonili slovenski zastavi,« je dejal.
Po njegovih besedah ideja spomenika predstavlja »množično zbrane v poklon slovenski zastavi«. Dodal je, da gre za navdušujočo zamisel, ki bo na zgodovinskem kraju ohranjala spomin na dogodke ob osamosvojitvi.
Zakaj prav Trg republike
Lokacija spomenika ni naključna. Božidar Jezernik, namestnik predsednice ocenjevalne komisije, je pojasnil, da je bil Trg republike izbran zaradi njegovega pomena za slovensko zgodovino.
Na tem mestu je namreč junija 1991 potekala proslava in prvi slovesni dvig slovenske zastave ob razglasitvi neodvisne Republike Slovenije.
Majhnost in zaščita trga sta omejevali ideje
Pri iskanju rešitve so se snovalci soočali z omejitvami, saj je Trg republike relativno majhen in kulturno zaščiten prostor.
Po besedah Jezernika bi postavitev klasičnega spomenika pomenila postaviti »protiutež spomeniku revoluciji«, kar bi kršilo zaščito prostora. Hkrati bi to lahko pomenilo poseg, ki »ne bi bil ne prav okusen ne prav posrečen«.
Izbrana rešitev je komisijo prepričala prav zato, ker subtilno povezuje preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo ter se navezuje tudi na bližnjo stavbo državnega zbora.
Projekt, vreden do dva milijona evrov
Generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino na ministrstvu za obrambo Matjaž Ravbar je poudaril, da so pri izboru iskali celovito in umetniško vrhunsko rešitev, ki bi bila simbolna, sporočilna in izvirna.
»Ob 35. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki jo praznujemo letos, si Slovenija in Ljubljana zaslužita primerno obeležitev,« je izpostavil.
Za projekt je država rezervirala približno dva milijona evrov, vendar Ravbar poudarja, da dejanske vrednosti investicije še ni mogoče natančno oceniti, saj so aktivnosti za izvedbo šele na začetku.
Tudi Sajovic je poudaril, da mora rešitev najprej potrditi vlada, zato so po njegovem mnenju »špekulacije o ceni« trenutno preuranjene.
36 idej na natečaju
Ministrstvo za obrambo je nalogo priprave ideje za spomenik dobilo pred dvema letoma, vlada pa je nato ustanovila posebno komisijo.
V sodelovanju z Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije so pripravili mednarodni, odprti in anonimni javni natečaj.
Na natečaj je prispelo 36 idejnih rešitev.
Za izbrano rešitev so podelili nagrado v višini 15.000 evrov. Podelili so še dve nagradi po 6900 evrov ter tri priznanja po 4500 evrov, medtem ko so odškodnine znašale 1200 evrov.
Sajovic si ob tem želi umirjene razprave o projektu.
»Zagotovo pa ideji zbranosti vseh pred našo zastavo na kultnem prostoru naše države težko kdorkoli nasprotuje,« je dodal.
