Na posvetu v državnem svetu so se strinjali: umetne inteligence ni več mogoče ustaviti, vprašanje je le, kako jo odgovorno vključiti v šole in univerze.
V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je bil danes posvet Umetna inteligenca v izobraževanju, ki sta ga organizirala Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Razprava je pokazala, da umetna inteligenca že močno vpliva na izobraževalne procese, slovenski sistem pa se mora nanjo odzvati pravočasno, premišljeno in odgovorno.
Govorci so izpostavili tako priložnosti za izboljšanje poučevanja in učenja kot tudi etične, družbene in varnostne izzive.
Lotrič: Umetna inteligenca ne nadomešča odnosa, lahko pa razbremeni učitelje
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru opozoril, da se učenci in dijaki z orodji umetne inteligence srečujejo že danes – od povzemanja snovi do pomoči pri učenju tujih jezikov in prilagajanja tempa razlage posamezniku.
Poudaril je, da je ključno zagotoviti odgovorno in etično uporabo, ob tem pa posebej poudaril pomen dostopnosti.
Izobraževalni sistem mora po njegovih besedah umetno inteligenco razumeti tudi kot orodje za odpravljanje ovir, zlasti za učeče se z različnimi oblikami oviranosti, pri čemer mora biti dostopnost vključena že v fazi načrtovanja digitalnih rešitev.
Lotrič je poudaril, da »umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, temveč ga lahko podpira in razbremeni rutinskih nalog«, kar učiteljem in profesorjem omogoča več časa za dialog, ustvarjalnost in individualno obravnavo.
Ob tem je poudaril pomen kritičnega mišljenja, razumevanja delovanja umetne inteligence in njenih omejitev ter sodelovanja med stroko, gospodarstvom in politiko.
Papič: Tehnologije ni smiselno prepovedovati
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je poudaril, da je umetna inteligenca že del vsakdana, saj jo uporablja približno 750.000 Slovencev, kar presega povprečje Evropske unije.
Po njegovih besedah prepovedovanje tehnologije ni smiselno, bistveno pa je, da uporabniki razumejo posledice vnašanja podatkov v takšne sisteme. Spomnil je, da umetna inteligenca lahko obdeluje le podatke, ki jih uporabniki sami posredujejo, zato vprašanja etike in varovanja podatkov niso nova, temveč segajo že v čas razvoja spleta in družbenih omrežij.
Opozoril je tudi na javno naročilo iz decembra 2025 za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, katere osnovni pogoj je, da »se podatki ne uporabljajo za nadaljnje učenje modelov in niso prosto dostopni znotraj sistema«, s čimer naj bi uporabnikom zagotovili vsaj osnovno raven zaščite.
Bratko: strategije so, izvedba šepa
Akademik Ivan Bratko s Slovenske akademije znanosti in umetnosti je osvetlil strokovno ozadje delovanja umetne inteligence in njen pomen za izobraževanje.
Poudaril je, da bi bilo treba digitalne kompetence sistematično razvijati na vseh ravneh, pri čemer ostaja največji izziv razkorak med strateškimi usmeritvami in dejansko izvedbo reform pouka.
Izpostavil je odprta vprašanja izobraževanja v času umetne inteligence: ali je treba spremeniti izobraževalne cilje, kako ohraniti pomen pisnega in govornega izražanja, kakšen je dejanski vpliv uporabe umetne inteligence na učne rezultate ter kakšna je njena vloga pri ustvarjanju kreativnih vsebin in oblikovanju vrednot.
Posebej je poudaril potrebo po jasnih in razumljivih pravilih uporabe umetne inteligence v izobraževanju.
Kutnar: umetna inteligenca je orodje, odgovornost pa ostaja človeška
Klavdija Kutnar je predstavila pristop Univerze na Primorskem, ki z dokumentom Stališča Univerze na Primorskem do rabe umetne inteligence ne prepoveduje uporabe umetne in generativne inteligence, temveč spodbuja njeno odgovorno, etično in transparentno rabo.
Poudarila je, da je odgovornost za vsebine vedno na človeku, uporaba umetne inteligence mora biti jasno navedena, osebni in zaupni podatki pa ustrezno varovani.
Umetna inteligenca je po njenih besedah lahko le pomožno orodje, ne pa nadomestilo za samostojno ustvarjalno ali raziskovalno delo. Dokument obenem opozarja na potrebo po stalnem izobraževanju vseh deležnikov in vključujoči rabi, ki ne poglablja neenakosti.
Podatki, pismenost in človekov potencial
Žiga Zebec z Instituta informacijskih znanosti je poudaril pomen podatkovne infrastrukture in digitalnih ekosistemov, Blaž Zupan pa je poudaril, da je podatkovna pismenost temelj šol prihodnosti.
Mojca Juriševič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je spregovorila o vlogi umetne inteligence pri razvoju človekovega potenciala. Opozorila je, da mora biti posameznik, ki upravlja umetno inteligenco, najprej osebnostno in miselno pripravljen, zato je treba pozornost nameniti razvoju samopodobe, interesov in kulture postavljanja vprašanj, še preden učence usposobimo za uporabo tehnologije.
Sklep: Umetna inteligenca da, a z jasnimi pravili
Razprava je pokazala, da umetna inteligenca v izobraževanju odpira pedagoška, etična in družbena vprašanja.
Udeleženci so se strinjali, da lahko umetna inteligenca razbremeni učitelje administrativnih nalog, spodbuja digitalne kompetence, kritično mišljenje in samostojno ustvarjalno delo, vendar le ob jasnih pravilih, varovanju podatkov, transparentnosti in stalnem izobraževanju vseh deležnikov.
Posvet, ki sta ga povezovala državni svetnik Jožef Školč in Mitja Slavinec, se je zaključil s poudarkom, da je umetno inteligenco treba čim prej začeti sistematično uvajati na vseh ravneh izobraževanja.
Komisija državnega sveta bo na podlagi razprave pripravila zaključke posveta, jih obravnavala na seji pristojne komisije in plenuma Državnega sveta ter jih posredovala pristojnim državnim organom z zaprosilom za uraden odziv.
