Projekt multimodalne mobilnosti že enajst let izboljšuje dostopnost prostora – danes vključuje več kot 80 odstotkov prebivalstva Slovenije.
Za številne ljudi je pot od doma do službe ali trgovine samoumevna, spet za druge pa pomeni niz ovir; od nedostopnih pločnikov do pomanjkljivih informacij o javnem prevozu. Prav na te vsakodnevne izzive opozarja slovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki je že enajst let ena ključnih pobud za razvoj bolj dostopnega okolja, izboljšanje mobilnosti in večjo socialno vključenost.
Projekt, ki vključuje večino Slovenije
Projekt, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, danes vključuje že 129 občin, kar predstavlja več kot 80 odstotkov prebivalstva Slovenije. Njegov cilj je jasen: izboljšati dostopnost prostora in mobilnosti za vse, ne le za ljudi z različnimi senzornimi in gibalnimi oviranostmi, temveč tudi za starejše, ljudi z motnjo v duševnem razvoju in vse, ki se kdaj znajdejo v situaciji omejenega gibanja.
Mednarodno priznanje za slovensko rešitev
Da gre za izjemno pomemben projekt, potrjuje tudi mednarodno priznanje Zero Project Award 2026, ki ga je Geodetski inštitut Slovenije prejel februarja letos na Dunaju, v konkurenci 75 izbranih projektov iz 51 držav. Nagrada potrjuje izjemen mednarodni pomen projekta in ga uvršča med najboljše prakse na področju dostopnosti na svetu.
Nosilec projekta, Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije, poudarja, da je ključ prav v povezovanju: »V enajstih letih smo zgradili okolje, ki temelji na sodelovanju različnih strok in predvsem uporabnikov. Brez njihovega aktivnega vključevanja ne bi mogli razviti rešitev, ki dejansko delujejo v praksi.«
Vidni napredki in digitalne rešitve
Napredek, ki ga prinaša projekt, je iz leta v leto vse bolj opazen tudi za uporabnike. Dostopnost javnega potniškega prometa se je izboljšala za približno 20 odstotkov, razvijajo se nove rešitve, kot so prevozi na klic in digitalna orodja za načrtovanje poti.
Pomemben del projekta je tudi t. i. pregledovalnik dostopnosti – digitalna platforma, ki uporabnikom omogoča, da še pred odhodom preverijo, kako dostopen je določen prostor ali pot. Gre za spletno orodje, ki združuje podatke o objektih, parkiriščih in infrastrukturi ter omogoča načrtovanje poti glede na različne potrebe uporabnikov. Platforma je brezplačna in namenjena tako posameznikom kot občinam, saj omogoča vpogled v dejansko stanje dostopnosti ter lažje načrtovanje vsakdanjih poti ali izboljšav v prostoru.
Izzivi ostajajo, predvsem zunaj mest
Kljub velikemu napredku pa številni izzivi ostajajo, predvsem na področju regionalne mobilnosti in usklajenosti informacij. Na to opozarja tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl: »Dostopnost mobilnosti je dolgoročen proces, ki zahteva stalno prilagajanje politik. V mestih smo naredili velik korak naprej, ključni izziv pa ostaja razvoj regionalne mobilnosti.«
Ključno vlogo imajo uporabniki
Pomembna prednost projekta je, da so v njegov razvoj aktivno vključeni uporabniki, ki podatke o dostopnosti sami zajemajo na terenu, preverjajo pa tudi dostopnost spletnih strani. Slepi, gluhi, gibalno ovirani in drugi tako neposredno opozarjajo na težave v prostoru. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji evidentiranih več kot 10.000 fizičnih ovir, ki otežujejo vsakdanje življenje.
Na konkretne izkušnje opozarja tudi uporabnik, predstavnik gibalno oviranih Aljoša Škaper: »Velika prednost projekta je, da lahko vnaprej preverimo dostopnost prostora in se tako bolje pripravimo na pot. Napredek je viden, a dela pred nami je še veliko.«
Vloga občin in širši pomen projekta
Pomembno vlogo igrajo tudi občine. Župan Vipave Anton Lavrenčič poudarja: »Ključno vprašanje je, ali želimo biti občina za nekatere ali za vse. Takšni projekti nam pomagajo, da prostor načrtujemo bolj vključujoče.«
Projekt tako presega zgolj tehnične rešitve in odpira širše družbeno vprašanje dostopnosti kot temeljne vrednote družbe. Ne gre več le za prilagoditve za posamezne skupine, temveč za oblikovanje prostora, ki je dostopen vsem. Prav v tem premiku, od izjeme k standardu, se kaže njegov največji pomen.
