S premikom ur z druge na tretjo uro, v noči na zadnjo nedeljo v marcu, torej 30. marca, bomo z zimskega prešli na poletni čas. To pomeni, da bomo to noč spali eno uro manj.
Uro bomo na zimski čas ponovno premaknili 26. oktobra.
Ste vedeli? Marsikje po svetu ne prestavljajo urinih kazalcev, pa tudi tam, kjer jih, tega ne storijo nujno na isti dan.
Izvor v povojnih časih, a premikanje ure vztraja še danes
V Sloveniji kazalce premikamo že od leta 1983, odločitev o premikanju ure dvakrat letno pa je leta 2006 postala uradna.
Tako vsako zadnjo nedeljo v marcu uro premaknemo naprej, zadnjo nedeljo v oktobru pa nazaj.
Premikanje ure ima svoje korenine v povojni Avstriji in Nemčiji, kjer so želeli s tem ukrepom zmanjšati porabo energentov in bolje izkoristiti dnevno svetlobo.
Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke.
Čeprav so cilji teh ukrepov na začetku morda resda imeli smisel, pa nekatere študije kaže na negativne učinke, ki jih ima premikanje ure na zdravje ljudi.
Premikanje ure zmoti naš notranji ritem
Kritiki trdijo, da sprememba časa moti naravni bioritem telesa, kar lahko privede do nespečnosti, povečane utrujenosti in težav s koncentracijo.
Telo namreč deluje po notranjem cirkadianem ritmu, ki ga uravnava predvsem svetloba. Ta ritem uravnava številne procese v telesu, vključno s spanjem, prebavo, telesno temperaturo in izločanjem hormonov, kot je melatonin, ki pomaga uravnavati našo potrebo po spanju.
Ko premaknemo uro, s tem spremenimo tudi razmerje med naravno svetlobo in našimi budnimi urami, kar lahko povzroči začasno neskladje med notranjim ritmom in zunanjim okoljem.
To neskladje lahko vpliva tudi na druge zdravstvene dejavnike, kot so spremembe v krvnem tlaku, povzročilo pa naj bi tudi povečano tveganje za prometne nesreče zaradi zmanjšane zbranosti.
Pobuda za ukinitev premikanja ure zaenkrat še neuresničena
Zaradi teh negativnih vplivov je Evropska komisija leta 2019 predlagala odpravo sezonskega premikanja ure v celotni Evropski uniji, kar je sprožilo številne razprave med državami članicami.
Sprva je bilo predvideno, da bo ukinitev stopila v veljavo leta 2021, vendar je zaradi pandemije covid-19 in političnih nesoglasij odločitev ostala nedorečena. Glavna dilema je, ali naj države kot stalni standard ohranijo poletni ali zimski čas.
Predlog za ukinitev so podprli tudi slovenski državljani v javnem posvetovanju leta 2018, ko je kar 84 odstotkov sodelujočih izrazilo željo po prenehanju premikanja ure. Slovenska vlada je predlog prav tako podprla, vendar pa do danes še ni prišlo do uskladitve na ravni Evropske unije.
Evropska komisija je sicer objavila časovni razpored premikanja ure do leta 2026, kar pomeni, da bomo kazalce premikali vsaj še prihodnje leto.
Starejše novice
