Na Radenskem polju letos najdaljše sušno obdobje v času raziskav.
Na Radenskem polju, kjer raziskovalci že vrsto let spremljajo kraške vode, letos beležijo dolgo sušno obdobje.
Voda je na ponornem delu polja nazadnje tekla v sredini maja, tako dolge suše pa v času raziskav še niso zabeležili.
Oskrba s pitno vodo iz kraških vodonosnikov za zdaj sicer ni bistveno prizadeta.
Meritve na Radenskem polju so del dolgoletnega spremljanja dinamike kraških voda, s katerim raziskovalci med drugim ugotavljajo, kako se kraški sistemi odzivajo na spreminjajoče se podnebne razmere.
Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima tako na različnih kraških območjih vzpostavljeno mrežo stalnih meritev nivoja, temperature in električne prevodnosti vode v izvirih, vodnih jamah in ponikalnicah.
»Podnebne spremembe se vedno bolj kažejo tudi na kraškem svetu, predvsem v kraških vodah,« je na terenu na Radenskem polju za STA poudaril raziskovalec inštituta Blaž Kogovšek.
»Še posebej letos je zelo prisotna dolgotrajna suša. Na ponoru Radenskega polja je voda nazadnje tekla v sredini maja. Tako dolgega sušnega obdobja, ki je trajal kar štiri mesece, v času naših raziskovanj tu še nismo zabeležili,« je povedal.
Poleg dolgotrajnejših suš raziskovalci opažajo tudi intenzivnejše padavinske dogodke in močnejše nalive. Po Kogovškovih besedah se tako nakazujejo večja nihanja v vodnem režimu.
Obdobjem visokih voda v hladnejšem delu leta sledijo daljša poletna obdobja nizkih vodostajev, ko nekatere kraške reke tudi presahnejo. Dolgoročni podatki sicer za zdaj še ne kažejo bistvenih sprememb trendov.
Kraški vodonosniki pomemben vir pitne vode
Raziskovanje takšnih sprememb je pomembno tudi zaradi oskrbe s pitno vodo. Kraški vodonosniki v svetovnem merilu pokrivajo približno četrtino potreb po pitni vodi, v Sloveniji pa skoraj polovico.
Daljša sušna obdobja na tovrstno oskrbo s pitno vodo, kot je dejal Kogovšek, še ne vplivajo bistveno. »Meritve glede na dolgoletna povprečja ne kažejo bistvenih odstopanj. Slovenski kraški vodonosniki imajo zadostno količino vode, da lahko tudi v daljših sušnih obdobjih zagotavljajo vodo za oskrbo,« je pojasnil.
Krasoslovka Nadja Zupan Hajna je ob letošnjem prvem praznovanju Unescovega mednarodnega dne jam in krasa opozorila, da so v kraškem podzemlju tudi velike še neizkoriščene zaloge vode. »Ker je to potencialni vir za prihodnost, je zelo pomembno, da te naravne vire res zaščitimo in da se ljudje zavedajo, kaj počnejo na površju nad kraškimi podzemnimi vodami,« je poudarila.
Kraški vodonosniki zelo občutljivi na spremembe v okolju
Kraški vodonosniki so zaradi načina pretakanja vode zelo občutljivi na spremembe v okolju in onesnaževanje. Voda namreč skozi razpoke in kanale v tleh potuje razmeroma hitro, zato se lahko onesnaženje hitro razširi v podzemlje in doseže kraške izvire.
Spremembe kakovosti vode lahko vplivajo tudi na občutljive podzemne ekosisteme. Kot je opozorila Zupan Hajna, so jamske živali prilagojene na zelo stabilne razmere, zato jih lahko prizadenejo že manjše spremembe.
»Če na primer s površja v podzemlje pride več hranil, lahko globlje v jame prodrejo tudi površinske vrste in začnejo izpodrivati specializirane jamske organizme,« je dejala.
Na kraške ekosisteme pomembno vplivajo tudi spremembe vodnega režima. Daljša sušna obdobja in nižji vodostaji od rastlinskih in živalskih vrst zahtevajo vse več prilagajanja. Takšne spremembe raziskovalci opažajo tudi na Cerkniškem jezeru, kjer so spomladanski in poletni vodostaji vse nižji, sušna obdobja pa daljša.
Če voda upade prezgodaj, so posledice posebej izrazite v času razmnoževanja. Ribe imajo tako slabše pogoje za drstenje, nekatere vodne ptice pa zaradi pomanjkanja vode ne morejo gnezditi. Spremembam se mora prilagajati tudi tamkajšnje rastlinstvo.
Kras kot povezan sistem
Zupan Hajna je poudarila, da je treba kras razumeti kot povezan sistem površja, podzemlja, vode in živega sveta. »Nikoli ne moremo reči, da je na primer neka jama izoliran objekt. Je del krasa, ki deluje kot celota,« je dejala.
Slovenija ima pri raziskovanju jam in kraških pojavov več kot 200-letno tradicijo. Razvoj novih raziskovalnih metod je v zadnjih desetletjih med drugim omogočil natančnejše določanje starosti jam in jamskih sedimentov ter proučevanje nekdanjih podnebnih in okoljskih razmer, sodobne hidrološke meritve pa omogočajo spremljanje dogajanja v kraških vodonosnikih skoraj v realnem času.
Pomen raziskovanja, razumevanja in varovanja kraškega sveta je letos dodatno izpostavilo prvo zaznamovanje Unescovega mednarodnega dne jam in krasa. Generalna konferenca Unesca ga je na pobudo Slovenije novembra lani razglasila za 13. september. Prvo svetovno praznovanje je letos gostila prav Slovenija.
Kot je ob tem poudarila Zupan Hajna, ki je imela kot takratna predsednica Mednarodne speleološke zveze ključno vlogo pri prizadevanjih za razglasitev mednarodnega dne, njegova razglasitev ni cilj, ampak začetek. »Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje,« je poudarila.
