Za vse tri nedeljske teke je bilo skupaj prijavljenih 15.267 tekačev iz rekordnih 86 držav, na desetkilometrski tek 6148, na polmaraton 6238 in na maraton 2882, kar je skoraj 50 odstotkov več kot lani.
Na 28. Ljubljanski maraton, največji športno-rekreativni spektakel pri nas, se je prijavilo 24.675 ljudi, od tega 15.267 na nedeljske teke, kar je skoraj 2000 več kot lani.
Prijav iz tujine je bilo 5092, kar je tretjina in največja udeležba v zgodovini dogodka.
Na desetkilometrski tek s startom ob 8. uri je bilo prijavljenih 6148 tekačev, na polmaraton in maraton s startom ob 9. uri pa 6238 oziroma 2882, kar je skoraj 50 odstotkov več kot lani.
Delež tujih tekačev ostaja stabilen pri 33 odstotkih celotne udeležbe. Najbolj množično prihajajo iz Hrvaške, Srbije, Avstrije, Italije, Velike Britanije, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Francije in Madžarske.
Nastopila sta tudi oba lanska zmagovalca, Kenijec Edmond Kipngetich (2:06,47) s startno številko 1 ter Etiopijka Senbeta Zinash Gerado s številko 11, ki je lani tekla rekord proge (2:21:05).
Direktorica NLB 28. ljubljanskega maratona Barbara Železnik je bila po koncu dvodnevnega dogodka zadovoljna, saj je organizatorjem uspelo izpolniti zastavljene cilje.
Največja športno-rekreativna prireditev z 1,5 milijona evrov proračuna je pritegnila 21.172 tekačev iz rekordnih 86 držav, v ponedeljek pa že začenjajo zbirati prijave za 2025.
Izpostavila je zelo dobro sodelovanje z Atletsko zvezo Slovenije (AZS), kar je potrdil tudi predsednik krovne atletske organizacije Primož Feguš.
»Brez najboljših Slovencev ni največjega slovenskega maratona. Povabili smo 40 najboljših, saj zaradi različnih okoliščin, tudi poškodb, ne morejo vedno priti vsi.
Sem bila atletinja in mi je to zelo blizu, tak način dela pa gotovo vpliva pozitivno tudi na razvoj teka na dolge proge pri nas,« je dejala Železnik.
Osrednje ime maratona je bil tokrat Novomeščan Primož Kobe. Udeleženec največjih maratonskih tekem, tudi olimpijskih iger, je tokrat v Ljubljano prišel z željo, da izboljša slovenski rekord proge iz leta 1998.
Pa se je skoraj zapletlo, ker narekovalec ritma zanj ni dobil vize za vstop v Slovenijo.
»Kar zmrazilo mi je, ker vem, kako težko je biti na progi sam. Zanj je bil posebno težak drugi krog, zadnjih 30 km je zagotovo zelo trpel, saj ni imel pomoči. V prvem delu mu je še pomagal Mitja Krevs.
Najslajše je bilo na koncu, ko je le za sekundo izboljšal rekord, če bi bilo obratno, bi bilo res slabo, čeprav z minimalnim zaostankom. A je popravil rekord iz leta 1998. Kar je tudi prav, sčasoma se morajo take stvari spremeniti,« je menila Železnik.
Nedeljskih tekov se je udeležilo 13.044 tekačic in tekačev iz rekordnih 86 držav.
»Veliko delamo na tem, da pridejo k nam iz drugih držav. Letos smo bili tako na tekaških sejmih v Parizu, Milanu, Pragi, želja je, da bi letos obiskali še enega v Nemčiji. Oglašujemo na družbenih omrežjih in še kaj bi se našlo. To se obrestuje, 150 Islandcev je že najavljenih za naslednje leto.
Tudi med Slovenci je vse več podpore. Udeležba v maratonu sicer stane, kar mogoče malo znižuje število udeležbe, a drugače ni mogoče narediti maratona, sploh ne za zlati znak Svetovne atletike,« je nanizala direktorica tekmovanja.
Priznala je, da je kar težko zbrati 1,5 milijona evrov za izvedbo.
»A nekako 'sčaramo'. S pomočjo novega generalnega sponzorja blizu tretjine znaša sponzorski delež, prijavnine pa nekoliko več. Ostalo pa prinese tekaški sejem pred maratonom in prispevek ljubljanske občine, ki nam nudi tudi servis mestnih služb.
Teh ne plačujemo, prav tako ne prostora za prizorišča, velika postavka pa je varovanje prireditve,« je pojasnila Železnik.
Središče slovenske prestolnice je bilo ob koncu tedna skoraj povsem zaprto za promet, prav tako številne ceste v okolici v času maratona.
»Pritožbe na zapore so, je pa vsako leto bolje, kar ugotavlja tudi župan Zoran Janković. A se vedno najde kdo, ki mu to ni všeč, ni lepo brati elektronske pošte in kakšnih sočnih prispevkov na družbenih omrežjih, včasih me postane ob kakšnem komentarju prav strah.
Vesela sem, da izgredov ni bilo, vse je teklo gladko. Tudi uradnih pritožb skorajda ni bilo,« je sklenila Železnik.
