Ribiči v ljubljanskem bajerju: »Ribe vlečejo iz vode in jih poškodujejo, potem jih mečejo nazaj«

»Zelo velikokrat vidim ljudi, da lovijo ribe v bajerju z ribiškimi palicami. Ribe vlečejo ven iz vode in jih tako poškodujejo, in potem mečejo nazaj,« se je pritožil bližnji stanovalec. 

Ob Črnuškem bajerju namreč stoji tabla, kjer piše, da je prepovedano hranjenje rib - in ne ribolov.

»A te ljudi kljub opozorilu malo briga. Potrebno je urediti tablo pred bajerjem in označiti, da je ribolov prepovedan. Po tem ukrepu pa bo mogoče poklicati policijo, ker bo ta človek dejansko dobil kazen. To se dogaja za domom starejših, kjer je tudi sprehajalna steza.«

Nekdanji glinokop, danes znan kot Črnuški bajer, je bil leta 2010 preoblikovan v bajer ob Domu starejših Črnuče. 

Od takrat so zaradi nerešenih problemov in slabega vzdrževanja v njem našli dom številni odpadki ter invazivne rastlinske in živalske vrste. 

Bajer je bil zamuljen, obraščen z invazivnimi rastlinami in nedostopen za prebivalce in stanovalce doma upokojencev, ki stoji v neposredni bližini.

Leta 2021 so ga prenovili in vzpostavili naravno  ravnovesje v umetno ustvarjenem vodnem ekosistemu. 

Odstranjene so bile invazivne rastline in zlate ribice, na območje so bile naseljene avtohtone vrste dreves in rib, vzpostavila se je krožna pot okrog bajerja z novo brvjo.

A ribolov je v Črnuškem bajerju prepovedan - kljub temu, da so ribe v bajer zanesli ljudje. 

Kot so sporočili z Oddelka za varstvo okolja ljubljanske občine, opozorilna tabla ni osnova za kaznovanje. Za kakršenkoli ribolov namreč ribič potrebuje ribolovno dovolilnico, ki pa je v tem primeru ne more pridobiti. 

»Po zakonu o sladkovodnem ribištvu je v Sloveniji prepovedan vsakršen ribolov brez ribolovne dovolilnice.«

Ribolovno dovolilnico lahko izda le izvajalec ribiškega upravljanja za posamezen ribolovni revir.

 Upravljavec vodnega telesa lahko postane ribiška družina s pridobljeno koncesijo za ribiško upravljanje ali zasebnik s podeljeno vodno pravico za komercialni ribnik.

Črnuški bajer sicer spada v Črnuški ribolovni okoliš, ki je v pristojnosti Ribiške družine Sava-Straža, a ni vključen v ribiško-gojitveni načrt. To pomeni, da je Črnuški bajer brez aktivnega ribiškega upravljanja, zaradi česar ni mogoče pridobiti ribolovne dovolilnice.

A vendar se bo nekaj premaknilo. »Ne glede na zapisano, bomo ob menjavi obstoječe table, ko bo to potrebno, namestili novo z dodatnim opozorilom glede prepovedanega ribolova.«

Sicer pa ljubljanski ribiči svoje trnke najraje namakajo v Ljubljanici, ki je po njihovih besedah raj za ribiče.

Ob njej uživajo predvsem beličarji in ščukarji, pa tudi ribiči, ki muharijo ciprinide. Rib je veliko, najpogosteje pa ujamejo platnice, rdečeoke, krape, ščuke in velike sulce. 

Zahtevnejšim ribičem priporočajo uporabo čolna, vendar se zelo lepo lovi kar v središču mesta, v četrti Trnovo, z obrežja, ki ga je zasnoval svetovno znani slovenski arhitekt Jože Plečnik.

In cena?

Za »Ujemi in spusti« - da ribo ujamete in spustite, ribarite lahko v Ljubljanici od cestnega mostu v Podpeči do Plečnikovih zapornic na Ambroževem trgu od zore do mraka stane 15 evrov.

Lov na ciprinide stane prav tako 15 evrov, medtem kje za lov na roparice in salmonide treba odšteti 20 evrov.

Kaj vse pa prijema v Ljubljanici? Amuri, kleni, krapi, linji, lipani, mrene, ogrice, platnice, ploščiči, podusti, postrvi, smuči, somi, sulci, šarenke, ščuke, zelenike.