Cepljenje kot ključ zdravega staranja, ki ga Slovenija še ne izkorišča dovolj.
Na strokovnem posvetu v Ljubljani so zdravstveni in gospodarski strokovnjaki opozorili, da je cepljenje odraslih eden najučinkovitejših ukrepov preventive, ki pa v Sloveniji še vedno ni dovolj sistemsko vključen v zdravstveno obravnavo.
Po njihovih besedah to pomeni več hospitalizacij, več zapletov pri kroničnih bolnikih ter večji pritisk na zdravstveni sistem, ki se sooča s staranjem prebivalstva in pomanjkanjem kadra.
Dogodek je organizirala Britansko-slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z zdravstvenimi institucijami in mednarodnimi strokovnjaki iz Združenega kraljestva.
»Cepljenje ni le zaščita posameznika, ampak družbe«
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je poudarila, da je cepljenje ključno za zdravo staranje.
»Cepljenje v odrasli dobi je eden najpomembnejših, a še vedno premalo izkoriščenih ukrepov preventive. Ne gre le za zaščito posameznika, temveč tudi za razbremenitev družin, zdravstvenega sistema in širše družbe,« je dejala.
Opozorila je, da okužbe pri starejših pogosto vodijo v zaplete, izgubo samostojnosti in dolgotrajno zdravljenje.
Zdravje kot gospodarska naložba
Luka Vesnaver iz Britansko-slovenske gospodarske zbornice je izpostavil, da zdravje ni več le zdravstveno, temveč tudi gospodarsko vprašanje.
»O cepljenju pogosto govorimo kot o strošku. V resnici pa gre za eno redkih področij, kjer lahko z razmeroma majhnimi vlaganji dosežemo velike učinke,« je poudaril.
Po njegovih besedah zdravje zaposlenih neposredno vpliva na produktivnost in konkurenčnost gospodarstva.
Izzivi: dostopnost, zaupanje in dezinformacije
Strokovnjaki iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Nacionalnega inštituta za javno zdravje so izpostavili, da je največji izziv pri cepljenju odraslih razdrobljen sistem in pomanjkanje enotne dostopnosti.
»Ljudje se pogosteje odločijo za cepljenje, kadar je to preprosto, blizu in časovno dostopno,« je poudarila Nina Grasselli Kmet.
Dodala je, da ostajajo najpogostejši pomisleki povezani z varnostjo cepiv, zato je oseben pogovor še vedno ključen.
Lekarne in delodajalci kot neizkoriščen potencial
Predstavniki Lekarniške zbornice Slovenije so opozorili, da lekarne predstavljajo pomembno, a še premalo izkoriščeno vstopno točko za cepljenje.
Tudi delodajalci bi lahko imeli večjo vlogo, saj cepljenje zaposlenih pomeni manj bolniških odsotnosti in večjo produktivnost.
Cepljenje kot investicija, ki se povrne
Ekonomske analize kažejo, da programi cepljenja zmanjšujejo stroške bolezni, hospitalizacij in dolgotrajnih posledic, hkrati pa povečujejo produktivnost.
»Za cepljenja v Sloveniji namenimo približno 27 evrov na prebivalca letno, kar je bistveno manj od stroškov bolezni,« je poudarila Petra Došenovič Bonča.
Slovenija uspešna pri otrocih, pri odraslih pa zaostaja
Čeprav ima Slovenija dolgo tradicijo cepljenja in visoko precepljenost otrok, pri odraslih ta sistem ni dovolj razvit.
»Cepljenje je zgodba o uspehu, a pri odraslih še vedno ne dosegamo ciljev,« je opozoril Mitja Vrdelja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Potrebna je sistemska sprememba
Strokovnjaki se strinjajo, da je prihodnost v bolj sistematičnem pristopu – od referenčnih ambulant do večje vloge lekarn in delodajalcev.
Ključno sporočilo posveta je jasno: cepljenje odraslih ni strošek, temveč dolgoročna naložba v zdravje, produktivnost in stabilnost družbe.
