V kliničnem centru, kjer je zaposlen, so ponosni nanj.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so javnosti predstavili dr. Matevža Trdana, specialista pediatrije in neonatologije, ki v Porodnišnici Ljubljana skrbi za najmlajše in najkrhkejše bolnike - prezgodaj rojene otroke.
Kot pravi, odločitev za študij medicine zanj ni bila samoumevna.
»Odločitev za medicino zame ni bila ravno najlažja. Zanimalo me je več različnih stvari in še danes se mi zdi zahtevno, da človek kot najstnik izbira poklic, ki ga bo opravljal vse življenje,« so njegove besede prenesli s kliničnega centra.
Delo z nedonošenčki opisuje kot posebej zahtevno, saj je potek zdravljenja pogosto nepredvidljiv. Čim bolj prezgodaj se otrok rodi, tem več negotovosti spremlja začetek njegovega življenja, zato je po njegovih besedah poleg vrhunske zdravstvene oskrbe izjemno pomemben tudi odnos s starši.
»Pomembno si je vzeti čas za starše, jim razumljivo razložiti stanje in potek zdravljenja ter jim dati občutek, da bomo za otroka naredili vse, kar je v naši moči,« je dejal.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana poudarjajo, da si prizadevajo, da je tudi v najtežjih okoliščinah rojstvo otroka še vedno lep in poseben trenutek. Med najdragocenejše trenutke uvrščajo prvi stik med mamo in otrokom, vsak gram pridobljene teže, uspešne korake pri zdravljenju ter dan, ko lahko družina skupaj odide domov.
Trdan se še danes spominja številnih otrok, ki jih je spremljal na začetku svoje kariere. Med njimi je tudi deklica, ki je kljub težkemu začetku in številnim zapletom zrasla v zdravo in veselo dekle.
Njena zgodba je njeno mamo tako navdihnila, da se je pozneje izšolala za medicinsko sestro in danes dela prav v Porodnišnici Ljubljana.
Ljubljanski klinični center poudarja še, da je neonatologija v zadnjih desetletjih močno napredovala. Preživi vse več zelo prezgodaj rojenih otrok, izboljšuje pa se tudi kakovost njihovega življenja.
Po njihovih besedah so za te uspehe zaslužni celotna zdravstvena ekipa in številni strokovni sodelavci, ki vsak dan skrbijo tako za najmlajše bolnike kot za njihove družine.
