Berlinski nonet

Duet za violončelo in kontrabas v D-duru Gioachina Rossinija je nastal leta 1824 in razkriva skladateljevo manj znano, komorno plat. Episodi concertanti Uroša Kreka sodijo v obdobje njegovega zrelega komornega ustvarjanja, v katerem združuje zgoščeno glasbeno pripoved iz kratkih motivov z ljudskimi motivi. Ludwig van Beethoven v Godalnem triu v c-molu, op. 9, št. 3, že napoveduje svoj značilni izraz, povezan z energijo, notranjim nemirom in silovitim značajem. Nonet v Es-duru Louise Farrenc iz leta 1849 je delo, s katerim se je skladateljica v času svojega življenja najbolj uveljavila. Skladba je nastala v obdobju njenega zrelega ustvarjanja in razkriva jasno oblikovno zasnovo ter premišljeno razmerje med pihali in godali.

Zasedbo sestavljajo glasbeniki z bogatimi izkušnjami, pri čemer je večina dejavna v Berlinskih filharmonikih. Marlene Ito (violina) se je izobrazila v Avstraliji in Nemčiji, Joaquín Riquelme García (viola) je študiral v Madridu in Berlinu, Jaka Stadler (violončelo) deluje kot solist in orkestrski glasbenik, Todor Marković (kontrabas) pa je kontrabasist Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia. Ob njih nastopajo Christoph Hartmann (oboa), pedagog in ustanovitelj festivala Landsberger Sommermusiken, Brina Kafol Žust (flavta), dejavna v simfoničnih in komornih zasedbah, Matic Kuder (klarinet), nekdanji član Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja, Luka Mitev (fagot), član Karajanove akademije, ter Andrej Žust (rog), dobitnik več domačih in mednarodnih nagrad.