Osem ur ni ves dan

Osem ur ni ves dan
Režija: Sebastijan Horvat
Proletarska melodrama

Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče, Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj in HNK Zagreb
Premiera: 18. 9. 2026 (Mladinsko), 12. 9. 2026 (Prešernovo gledališče Kranj)

Zasedba
Suzana Krevh
Marion
Vesna Pernarčič
Luise
Tesa Litvan
Monika
Živa Selan
Irmgard
Romana Šalehar
Käthe, Natakarica
Blaž Setnikar
Jochen
Bojan Navojec
Zoran, Stranka
Matej Recer
Franz, Čuvaj parka
Blaž Šef
Rolf, Peter – Marionin fant
Aljoša Ternovšek
Manfred, Duhovnik, Dr. Bertram
Stane Tomazin
Rüdiger, Harald
Dario Varga
Šef obrata, Wolf
Borut Veselko
Kretschmer, Gregor
Vito Weis
Jürgen, Manni
Ustvarjalci
Dramaturgija in dramatizacija: Milan Ramšak Marković
Scenografija in video: Igor Vasiljev
Kostumografija: Belinda Radulović
Glasba: Drago Ivanuša
Oblikovanje svetlobe: Aleksandar Čavlek
Oblikovanje maske: Matej Pajntar
Lektorica: Mateja Dermelj
Asistentka režije: Maruša Sirc
Asistentka dramaturgije: Brina Jenček
Vodja predstave: Dominik Vodopivec (PGK), Liam Hlede/Urša Červ (SMG)
Opis
Predstava bo temeljila na Markovićevi priredbi TV-nadaljevanke Osem ur ni ves dan (Acht Stunden sind kein Tag), ki je v začetku sedemdesetih let minulega stoletja nastala po scenariju Rainerja Wernerja Fassbinderja. V njej spremljamo vsakdanje življenje družine iz delavskega razreda in ljubezensko zgodbo, na drugi strani pa delo in pripetljaje v tovarni, kjer izdelujejo strojno orodje. Predstava bo sestavljena iz dveh delov, med katerima poteka tiha vojna: iz »družinskega«, ki se odvija v domačem okolju, in »tovarniškega«, kjer se intima pretaka v proizvodnjo. Kljub veliki gledanosti so za nadaljevanko Osem ur ni ves dan posnele_i le pet od načrtovanih osmih epizod. Producent je kot enega od razlogov za prekinitev navedel, da je scenarij preveč oddaljen od resničnosti in sindikalno pristranski.

Fassbinderjeva nadaljevanka stavi na popolnoma drugačne premise od tistih, ki so bile običajne dotlej ali tistih, ki smo jih pri njem vajene_i: v njej preprosti in prisrčni ljudje z lahkoto spreminjajo svet okoli sebe. Med njimi ni obstrank_cev, ni političnih in spolnih skrajnosti in deviacij, nobene krvi, golote, nobenih drznih preobratov, žanrskih raztrganin in brutalnih idejnih klofut. Izza tega pa proseva zamegljeno, komaj sluteno obzorje anarhizma, ki se v gledalca pretaka skozi nevidne pore in se ga zavemo šele kasneje ... Takrat, ko prenehamo gledati in se vživljati.