Evropa bi se lahko znova znašla pod vročinsko kupolo.
Čeprav se v Sloveniji v prihodnjih dneh obeta precej prijetno poletno vreme, meteorologi že opozarjajo, da bi se lahko razmere v drugi polovici julija občutno spremenile. Nad jugozahodnim delom Evrope se namreč znova krepi tako imenovana toplotna kupola, vremenski pojav, ki lahko povzroči večdnevne ali celo večtedenske valove izjemne vročine.
Agencija Republike Slovenije za okolje za nedeljo napoveduje, da bo sprva sončno, popoldne pa se bo od severa pooblačilo. Nastanejo lahko posamezne plohe in nevihte, temperature bodo med 26 in 31 stopinj Celzija. V ponedeljek in torek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo možne krajevne plohe in nevihte.
Povsem drugačna pa je napoved za večji del Evrope. Nemški meteorolog Jan Schenk za Focus Online opozarja, da se vremenski vzorec iz junija ponovno ponavlja. Po nekoliko hladnejšem začetku julija se nad Španijo in Francijo že kopiči zelo vroč zrak, ki bi se lahko v prihodnjih tednih razširil proti srednji Evropi.
V Nemčiji bi temperature lahko znova dosegle med 35 in 40 stopinjami Celzija.
Po njegovih besedah obstaja velika verjetnost, da se bo sredi julija ponovno oblikovalo območje visokega zračnega tlaka oziroma toplotna kupola. Pri tem pojavu se vroč zrak ujame pod območjem visokega tlaka in se iz dneva v dan še dodatno segreva, kar povzroča dolgotrajne vročinske valove. Ob koncu meseca meteorologi napovedujejo tudi večjo možnost močnih neviht, podobno kot po rekordni vročini junija.
Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Na vse pogostejše vročinske ekstreme opozarja tudi Svetovna meteorološka organizacija, ki poudarja, da je Evropa najhitreje segrevajoča se celina na svetu. Po njihovih ocenah vročinski valovi niso več zgolj vremenski pojav, ampak predstavljajo resen javnozdravstveni, gospodarski in družbeni izziv.
Vodja oddelka za podnebne informacije pri Svetovni meteorološki organizaciji John Kennedy pojasnjuje, da so takšni dogodki pričakovana posledica podnebnih sprememb. Povprečna temperatura v Evropi se je v zadnjih petdesetih letih zvišala za približno dve stopinji Celzija, zaradi česar so vročinski valovi vse pogostejši, intenzivnejši in trajajo dlje časa.
Ekstremna vročina povzroča velike pritiske na zdravstvene sisteme, zmanjšuje delovno produktivnost, ogroža kmetijstvo, povečuje tveganje za sušo in gozdne požare ter najbolj prizadene starejše, otroke in kronične bolnike.
Smrtne žrtve zaradi vročine
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od 21. junija zaradi posledic ekstremne vročine v Evropi umrlo že več kot 1300 ljudi, vročinski val pa je prizadel več kot 150 milijonov prebivalcev.
Junij je prinesel številne temperaturne rekorde. V nemškem kraju Coschen so izmerili 41,7 stopinje Celzija, rekordne vrednosti pa so padale tudi na Madžarskem, Poljskem, Češkem, v Avstriji, Švici, na Nizozemskem, Danskem in v Združenem kraljestvu.
Francija je zabeležila najbolj vroč junijski dan v zgodovini meritev z državnim povprečjem 30 stopinj Celzija, lokalno pa so temperature dosegle skoraj 44 stopinj. V številnih delih Španije so prav tako presegli mejo 40 stopinj Celzija.
Rekordne temperature tudi v Sloveniji
Visoke temperature niso zaobšle niti Slovenije. Konec junija so v Podnanosu izmerili 38,7 stopinje Celzija, kar predstavlja nov slovenski junijski temperaturni rekord.
Strokovnjaki posebej opozarjajo na nevarnost tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. Ker se telo ponoči ne more dovolj ohladiti, se povečuje tveganje za zdravstvene zaplete, zlasti pri starejših, otrocih, nosečnicah, kroničnih bolnikih in ljudeh, ki delajo na prostem.
Španija med najbolj prizadetimi
Po poročanju Deutsche Welle je v Španiji med zadnjim vročinskim valom po podatkih zdravstvenega inštituta Carlos III umrlo najmanj 1028 ljudi, kar je več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani in največ po letu 2015.
Na vrhuncu vročine je bilo zdravstvenim tveganjem izpostavljenih približno 35,7 milijona prebivalcev, kar predstavlja skoraj tri četrtine vseh prebivalcev države.
Španska meteorološka agencija Aemet je sporočila, da je bil letošnji junij drugi najbolj vroč v zgodovini meritev, prvo polletje leta 2026 pa najtoplejše doslej. Znanstveniki pojasnjujejo, da vročino povzroča dotok izjemno vročega zraka iz Sahare, ki ga nad zahodno in srednjo Evropo zadržuje močan subtropski anticiklon oziroma toplotna kupola. Podnebne spremembe pa takšne vremenske ekstreme še dodatno stopnjujejo.
