Zanimanje za programe Modre fakultete na Univerzi v Ljubljani narašča, ima že več kot 400 udeležencev.
Modra fakulteta deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Univerze v Ljubljani in ponuja kratka, tematsko raznolika izobraževanja za starejše. Zanimanje za programe narašča.
Lani je v različnih delavnicah in krožkih sodelovalo več kot 400 udeležencev, kar po besedah koordinatorke Urše Kapler kaže na vse večje zanimanje starejših za pridobivanje novih znanj in veščin.
»Številka nazorno kaže, da zanimanje starejših za nadaljnje izobraževanje narašča,« pravi Urša Kapler, koordinatorka Modre fakultete.
Programi niso namenjeni le nekdanjim študentom Univerze v Ljubljani, ki so zdaj v pokoju, temveč vsem starejšim od 55 let, ki si želijo pridobivati nova znanja in veščine.
Modra fakulteta je del globalne mreže starosti prijaznih univerz, njeno temeljno izhodišče pa je, da se možnost za izobraževanje ne konča s starostjo, pojasnjuje Kapler.
Od francoščine do korejščine in ustvarjalnega pisanja
Programi so razdeljeni na krajše, tematsko raznolike sklope, ki trajajo od deset do 30 ur na semester. Izvajajo jih profesorji in doktorski študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani.
Prvi program je bila francoščina, ki ostaja eden osrednjih jezikovnih programov, priljubljena pa je tudi italijanščina. Med drugimi vsebinami Kapler izpostavlja oblikovanje prostora, ustvarjalno pisanje in filmski krožek, ki ga organizira Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.
V aktualnem naboru je več kot 60 programov, razdeljenih v deset sklopov. Udeleženci lahko izbirajo med likovnim ustvarjanjem, glasbo, gledališčem, zgodovino, filozofijo, naravoslovjem, prehrano in športom.
Največji jezikovni sklop obsega 24 programov, med njimi tudi korejščino in latinščino ter tečaje kulture Romunije in Portugalske. Med novejšimi vsebinami so tudi teme, povezane z demenco in tako imenovano vitalno dolgoživostjo.
Posebnost programa je tudi IKT svetovanje, pri katerem mlajši študenti Fakultete za računalništvo in informatiko starejšim vsak teden prostovoljno pomagajo pri uporabi tehnologije.
Povprečna starost udeležencev je med približno 60 in 68 leti, med njimi pa so tudi še zaposleni. Skupine so majhne, praviloma v njih sodeluje največ 12 ljudi.
Po besedah Kapler se starejši od rednih študentov razlikujejo tudi po odnosu do učenja. Domače naloge imajo pogosto celo raje, njihova motivacija pa je predvsem notranja. V izobraževanje se vključujejo predvsem zato, ker si želijo novega znanja.
Ne gre le za znanje, temveč tudi za druženje
Razloga za vpis so po besedah Kapler predvsem dva. Prvi je želja po pridobivanju znanja na področjih, s katerimi se udeleženci v preteklosti niso imeli priložnosti ukvarjati. Takšno učenje po njenem mnenju pomembno prispeva tudi k vitalnosti možganov.
Drugi razlog je druženje.
»Imeli smo primer, ko sta bivši sošolki iz študentskih dni ponovno postali sošolki, tokrat na Modri fakulteti,« pripoveduje Kapler.
Takšni primeri po njenem mnenju kažejo, da Modra fakulteta ne omogoča samo pridobivanje znanja, temveč tudi obnavljanje starih vezi in odkrivanje novih poznanstev in prijateljstva.
Program želijo približati tudi tistim, ki si ga ne morejo privoščiti
Dvajseturni program stane okoli 84 evrov, del ponudbe pa je brezplačen in financiran iz projektov. Na ta način želijo vključiti tudi starejše, ki si plačljivih programov ne morejo privoščiti.
»Vsako leto se trudimo, da imamo programe, ki so financirani iz projektov, da zajamemo tudi tiste starejše, ki si plačljivih programov ne bi mogli privoščiti,« pojasnjuje naša sogovornica.
Med brezplačnimi programi so v aktualnem naboru Likovno ustvarjam in spoznavam samega sebe, Obvladovanje stresa s pomočjo klasične glasbe, literarni krožek Zgodbarna in IKT nasveti.
Povezujejo tudi različne generacije
Pomemben del programa je medgeneracijsko povezovanje. Poleg IKT svetovalne mreže, kjer mlajši študenti pomagajo starejšim, sodelovanje poteka tudi na Fakulteti za socialno delo in pri filmskem krožku Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, kjer mladi študenti produkcije in režije sodelujejo s starejšimi udeleženci.
»Želimo si, da bi se ti dve sferi, redni in starejši študenti, med seboj povezali,« pravi Kapler.
Univerza v Ljubljani po njenih besedah razmišlja tudi o širši vključitvi starejših v redni študijski proces. Ena od možnosti je, da bi se starejši študenti lahko udeleževali izbranih predavanj ali vaj skupaj z rednimi študenti.
Vpis v novo študijsko leto se zaključi drugi teden oktobra. Program se bo septembra predstavil tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, kjer bodo zainteresirani lahko informacije dobili neposredno od organizatorjev.
