Desetim avtorjem diplomskih, magistrskih in doktorskih del o rojakih zunaj meja so v Slovenski matici podelili nagrade. Najvišji sta prejela raziskovalca Slovencev v Ohiu in na Koroškem.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je razglasil nagrajence 24. nagradnega natečaja za zaključna dela s področja zamejstva in izseljenstva. Letos je prispelo 19 del, strokovna komisija pa je izbrala deset najboljših. Doslej je urad prejel skupno 444 raziskovalnih del.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je poudarila, da za vsako letnico in podatkom stojijo ljudje.
»Ne glede na to, kje živimo, nas povezuje nekaj dragocenega: Slovenija, ki jo vedno nosimo v srcu,« je dejala ob sloganu urada »S Slovenijo v srcu«. Pred kratkim je na uradnem obisku v Združenih državah Amerike obiskala slovenske skupnosti, med drugim v Clevelandu in Julietu, zato sta jo posebej pritegnili raziskavi o zgodovini tamkajšnjih Slovencev.
Slika trdoživosti slovenskega človeka
Na področju izseljenstva je prvo nagrado (800 evrov) prejel Matevž Hrženjak za doktorsko disertacijo o zgodovini slovenske naselbine v Roberthonu v zvezni državi Ohio. »Analiza slovenske skupnosti v Barbertonu je zanimiva tudi zato, ker je primerljiva z drugimi slovenskimi skupnostmi v ZDA, kakor sicer tudi z drugimi slovenskimi skupnostmi po drugih kontinentih in državah. Bralcu nudi sliko trdoživosti in iznajdljivosti slovenskega človeka, ko se s sonarodnjaki znajde v tujem okolju,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.
Drugo nagrado (600 evrov) je dobil Dominik Janez Herle za delo o slovenskih Američanih in katolištvu v Julieti v Illinoisu. »Avtor s poglobljenim raziskovanjem celovito osvetljuje razvoj te ključne slovensko-ameriške naselbine s posebnim poudarkom na vlogi katolištva. V delu utemelji, zakaj je Joliet upravičeno nosil ime »slovenski Rim«,« so zapisali. Obe deli sta nastali pod mentorstvom Matjaža Klemenčiča.
Tretjo nagrado (400 evrov) pa je prejela Nika Gantar za magistrsko nalogo o sodobnem izseljevanju iz Slovenije. »Naloga presega zgolj analizo stanja, avtorica z raziskavo dokazuje, da mladi izseljeni ohranjajo močne transnacionalne vezi in izražajo pripravljenost za vrnitev v domovino. Delo ponuja konkretne, aplikativne in strokovno utemeljene strategije za oblikovanje javnih politik – od krepitve programov za vračanje strokovnjakov do podpore podjetniškim pobudam,« piše v opredelitvi.
Posebni priznanji sta šli Jovani Jeremič za delo o urbani mikrotoponimiji Ljubljane in Beograda ter Neži Vrečko za raziskavo družbeno-geografskih značilnosti slovenske skupnosti v Angliji.
»Simbolična etničnost«
Na področju zamejstva je prvo nagrado prejel Milan Obid za disertacijo o stigmi, kapitalu in simbolu v pripadnosti slovenski manjšini na Koroškem. Obid je v predstavitvi pojasnil, da je manjšina, ki je bila nekoč socialno zapostavljena, danes enako izobražena kot večina. Zato pa se po njegovih besedah razvija »simbolična etničnost«, organizacije manjšine postajajo manj pomembne, več dejavnosti pa poteka zunaj skupnosti.
Drugo nagrado je prejel Janoš Gruden za magistrsko delo o rabi ozemlja na Tržaškem krasu. Predstavil je, kako so se nekdanji vinogradi in pašniki po drugi svetovni vojni zarasli, v zadnjih dvajsetih letih pa se kmetijstvo vrača. Vina in pršut po njegovih besedah izvažajo tudi v Združene države Amerike in na Japonsko. »Če je bila avtorjeva pozornost namenjena zlasti analizi kmetijskih dejavnosti in razmišljanju o njihovem mestu v sedanjem in prihodnjem obdobju, se ni mogel izogniti prepletanju gospodarskih, političnih, narodnostnih in okoljevarstvenih vidikov,« so zapisali.
Tretjo nagrado je dobila Ana Kristina Smrtnik Einspieler za zasnovo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega košarkarskega slovarja. Pobudo zanj je dal športni klub KOS Celovec, ki se bori, da nemščina ali angleščina ne bi izpodrinili slovenščine na treningih in tekmah. »Magistrska naloga Ane Kristine Smrtnik-Einspieler je pomemben prispevek k razvoju slovenskega strokovnega jezika na avstrijskem Koroškem. Njena posebna vrednost je v povezovanju teoretičnih slovaropisnih spoznanj s konkretnimi jezikovnimi potrebami slovenske narodne skupnosti,« so zapisali v utemeljitvi nagrade.
Filmski odlomek in priznanja
Posebni priznanji sta prejeli Mateja Živkovič za diplomsko nalogo o koroškem sporu o dvojezičnih tablah in Samira Fuks za film »Filem«. Ta je bil premierno prikazan na festivalu Diagonale v Gradcu, nato pa še v kinodvoranah v Avstriji, Nemčiji in na Južnem Tirolskem ter na dvojezičnem območju južne Koroške. Avtorice na podelitvi ni bilo, prisotni pa so si ogledali kratek odlomek.
Slovesnost je s pesmijo »Oj, Triglav, moj dom« obogatil Kvartet 22. Besedilo je napisal Matija Zemljič, uglasbil ga je Jakob Aljaž, po katerem bo imenovano prihodnje leto, 2027.