Matej Čer: »Ne glede na naprednost tehnologije, ključni resurs vedno ostanejo tudi ljudje«

Podjetno z Matejem Čerom. O trajnostnih rešitvah mobilnosti, avtonomni tehnologiji in vztrajnosti.

Ko pogledate svoj poslovni model, kateri kanali in segmenti kupcev vam dejansko danes prinašajo največ prihodkov?

»Naši ključni storitveni stebri so upravljanje voznih parkov za podjetja, souporaba vozil oziroma napredna mobilnostna platforma in kratkoročni najemi vozil, a nas pri delovanju, tako tudi kanalih in segmentih kupcev, poganja poslanstvo onkraj samih prihodkov. Zanima nas, kako lahko ustvarjamo dodano vrednost, s tem da družbi prispevamo na način, da je njena mobilnost bolj osmišljena in funkcionalna, prihodki pa so potem posledica te širše koristnosti.

Razmišljamo torej, kako lahko nove tehnologije, dognanja in inovacije, ki se kreirajo sproti, pretvorimo v uporabniku prijazno obliko za trg in s tem doprinesemo k čistejši, povezani in dostopnejši mobilnosti za širšo družbo in za različne deležnike.

Na primer, če pogledam našo digitalno mobilnostno platformo, katere osnovni program je souporaba vozil, je med uporabniki zaznati tako mlade študente, kot tudi ljudi, ki so že upokojeni, tako zasebni kot tudi poslovni segment, domače in tuje uporabnike, podjetja različnih panog, ministrstva ... Veseli nas podatek, da so segmenti uporabnikov razmeroma enakomerno razporejeni in da njihovo število konstantno raste.

Ob tem dodajamo nove storitve, v prihodnosti s še dodatno okrepljeno digitalizacijo in 'robotizacijo', kar bo poenostavilo storitve v naši dejavnosti in dvignilo produktivnost.«

Katere dejavnosti in kateri viri so za vaš posel res kritični, brez česa vaše podjetje ne more delovati?

»Vzemimo poslovni model souporabe. Če govorimo o tehnologiji in digitalizaciji, sta ključna resursa nedvomno povezljivost in električna energija. Če bi na primer trajno izgubili 'vhodni dobrini', internet in elektriko, bi bilo storitev treba preoblikovati, kar pa bi veljalo tudi za skoraj vse druge storitve širom sveta.

Ne glede na naprednost tehnologije ključni resurs vedno ostanejo tudi ljudje. Res je, da se lahko digitalizira in avtomatizira vedno več storitev, vendar brez ljudi, ki v neki fazi procesa stojijo zadaj in poslu dajejo vsebino in smisel, ne gre. Mobilnost je vedno bila in vedno bo, gre samo za vprašanje oblike. Kaj in kako bomo uporabljali, ali bodo to avtomobili in v kakšni meri se bodo ti vozili sami, to bo pokazal čas. Verjamem pa, da bomo zaradi rastočih lastniških stroškov mobilnost ne glede na tehnologijo v čedalje večji meri najemali.«

Avtonomna tehnologija prihaja, samovozeči taksiji so že realnost.

»Res je. Vseeno pa je treba znati razlikovati. Eno je varen in racionalen prevoz za krajše skoke po znanih poteh, od točke A do B, nekaj drugega pa, ko ljudje rabijo racionalno prevozno sredstvo za daljše opravke, poti in kompleksne ter nepredvidljive okoliščine. Pri tem moramo upoštevati tudi zakonodajni vidik, kjer je razvoju tehnologije navkljub še veliko odprtega. Že danes pa imajo sodobna vozila veliko različnih asistenčnih sistemov, ki močno olajšajo vožnjo, tako da bomo po tehnološki plati gledano verjetno med daljšo vožnjo lahko kmalu, če nekoliko pretiravam, 'brali ali celo spali'.«

Kaj pa vas loči od konkurence, je to izdelek, storitev, proces, blagovna znamka?

»Rekel bi, da kar pristop. Celotnega razvoja smo se lotili od spodaj navzgor, kar pomeni, da izhajamo iz posameznega uporabnika in njegovih potreb, s čimer lažje sledimo poslanstvu dostopne in osmišljene mobilnosti.

Na tej osnovi smo razmišljali, kako z vključitvijo novih tehnologij zgraditi platformo na področju mobilnosti kot storitve, ki bo digitalizirana, enostavna za uporabo in bo obenem na enoto prevoza potrebovala čedalje manj resursov. Medtem pa je vrsta večjih akterjev na trgu naredila ravno obratno, saj so najprej razvili platformo in se nato lotevali operativnih neznank in razmisleka o dejanskih potrebah ter situacijah uporabnikov.

Slednje je bilo pri nas nekoliko lažje tudi zaradi tega, ker se naše podjetje že vse od ustanovitve leta 2003 ukvarja z različnimi oblikami mobilnosti kot storitve, s čimer smo pridobili zajetno bazo izkušenj in poznavanja tega, kar trg potrebuje. Imamo interdisciplinarno ekipo odprtega duha, ki vseskozi išče rešitve, kako z razpoložljivimi sredstvi maksimizirati učinke in najti trajnostno vzdržno obliko mobilnosti, glede na vsakokratne in različne potrebe družbe.

Če to počneš s strogim korporativnim pristopom, ki v ozadju nima duše in iskanja smisla v širše dobro, se lahko tovrstni kompleksni razvojni podvigi hitro ustavijo, saj so tehnično zapleteni, vsebinsko večdimenzionalni in finančno zahtevni.«

Kako pa sestavljate svojo ekipo, katere kompetence iščete pri novih zaposlitvah?

»Jedro ekipe je zraslo organsko in je z nami že zelo dolgo. S tem se je ustvarila tudi kultura, ki je lepilo naše organizacije in ki jo v svojih ključnih gradnikih uspemo ohranjati tudi ob rasti in spremenjeni dinamiki v globalnem okolju. Spodbujamo ustvarjalnost, cenimo pristne odnose in se trudimo ustvarjati občutek okolja, ki je zaposlenim domače. Ključno pri novih zaposlitvah je, da so ljudje odprtega duha, da so se pripravljeni učiti in da k temu pristopajo iskreno. Ko zaznamo potrebo po novih kompetencah oziroma, ko širimo ekipo, je prvi test ta, ali nova oseba sovpada z našo kulturo. Da imamo torej podobne vrednote in usklajeno miselnost. Pri tem dobiček ni izključno merilo, ampak gledamo širšo sliko.

Lahko bi celo rekel, da se sama zgodba v nekaterih delih razvija usmerjeno k potencialom ekipe, s čimer prispeva tudi k njihovemu samouresničevanju, kot bi denimo nekoč razvijali številčno družino.

Kot podjetnik verjamem v osmišljanje tega, kar počnemo, predvsem pa, da na naši življenjski poti potegnemo kar največ iz tega, kar smo in kar zmoremo. In da na drugi strani ravno zaradi tega za seboj pustimo koristno zapuščino.«

Kakšno vlogo pa ima tehnologija oziroma umetna inteligenca v vašem poslu?

»V smislu pomoči umetno inteligenco že danes redno uporabljamo v okviru različnih, predvsem programskih orodij. V tehnološkem smislu pa je umetna inteligenca nekaj, kar vseskozi spremljamo, se o tem dejavno učimo in za kar verjamemo, da bo imelo veliko, potencialno celo prebojno vlogo širom organizacij, sistemov, produktov in storitev. Razmišljamo tudi o teoriji singularne organizacije, kjer gradiš organizacijo okoli umetne inteligence in ne obratno. Gre za večplastno arhitekturo usklajenega agentskega sodelovanja, kjer vsak nivo nadzoruješ v realnem času, kjer ima vsaka odločitev dokumentirano sled in kjer se vloga ljudi v primerjavi s tradicionalno hierarhično organizacijo spreminja.«

Pa ste kdaj storili kako večjo napako? Se vam je pripetil kakšen poslovni spodrsljaj?

»Zagotovo. To je del naše poti. Zato, da lahko delamo, kar smo prej opisali, da torej konstanto iščemo rešitve, kjer lahko naredimo več koristnega za družbo, za uporabnike, za okolje, moraš poskušati in tudi delati napake. Ker inoviramo in gradimo stvari, ki jih prej še ni bilo v takšni obliki, se dnevno dogajajo situacije, ko je treba prilagajati smer. To je nato dodatni temelj za naprej. Konstantno učenje in hitra adaptacija sta za nas postala dnevna rutina.«

Če bi jutri prejeli milijon evrov dodatnega proračuna, kam bi ga usmerili in zakaj?

»Zanimivo vprašanje. Verjetno bi v tem trenutku del usmeril v razvoj tehnologije in raziskovanje osmišljenega vključevanja umetne inteligence. Del bi namenil za dodatne kompetence, ki jih bo zahtevala prihodnost, nekaj pa zagotovo za aktivnosti ozaveščanja in izobraževanja trga.

Še vedno namreč menim, da je velik del trga, ki je pripravljen razmišljati bolj racionalno, bolj osmišljeno, tudi bolj zeleno, na točki, ko potrebuje samo dodatno motivacijo, ki pa je povezana z izobraževanjem in izkušnjami.

Tu je veliko prostora, da lahko hitreje premaknemo celo družbo naprej.«

Kako ste zadovoljni z bančnimi storitvami v Sloveniji? Nudijo banke dovolj podpore gospodarstvu, ko ta potrebuje to podporo?

»Banke predstavljajo pomemben del infrastrukture gospodarstva in tudi naših življenj. Zaradi tega je ključno, da so odsev dinamike družbe, saj lahko le na ta način nudijo ustrezno razvojno podporo in dodano vrednost širšemu okolju. Verjamemo, da je dobra banka lahko le tista, ki svojo stranko dobro pozna. 

Naš primer te vzajemnosti je denimo NLB, ki na eni strani podpira naše delovanje in razvoj, na drugi strani pa tudi sami uporabljajo naše storitve mobilnosti, s čimer razumejo, kaj in zakaj delamo, obenem pa s premišljenimi trajnostnimi in digitaliziranimi rešitvami mobilnosti še dodatno prispevajo k svoji družbeni odgovornosti.«

Kaj bi želeli, da vaši bodoči zaposleni oziroma mladi podjetniki, ki razumejo o vaši panogi, pa se od tega v šoli niso naučili?

»Zagotovo ne moremo mimo vztrajnosti. Opažamo, da tega pri novih generacijah žal večkrat manjka.

Če se želiš samouresničevati in izpopolnjevati, moraš stremeti k temu, da v polnosti izrabljaš svoje potenciale v smeri ustvarjanja dodane vrednosti za okolje, kar je z drugimi besedami poslanstvo. Učenje, koristnost ali pa prenos tega, kar se naučimo, to je tisto, kar nas najbolj opolnomoči in zares osreči.

Tega se v večini ne zavedamo ali pa ne razmišljamo dovolj o tem. Pa čeprav smo tukaj ravno zaradi tega. Da se čim več naučimo in kar se da veliko delimo naprej. Če bi vsi tako delovali, bi bil svet zagotovo lepši.

Je pa na takšni poti razumljivo tudi veliko negotovosti. Vedno moraš skakati iz območja udobja, raziskovati neznano, si upati. In tu je ključna vztrajnost.

Mladim, ki se želijo učiti, je treba dati priložnost, da delajo napake. Da si upajo in da poskušajo. In da tista strast in nemir, ki gre skozi žile, pomeni, da ne stagnirajo.«

Katera izkušnja iz otroštva ali mladosti vas je najbolj oblikovala kot človeka?

»V preteklosti sem bil vprašan, česa me je v življenju najbolj strah. Na hitro me je prešinilo in sem odgovoril, da me je najbolj strah tega, da ne bom uresničil svojih potencialov.

Če je moj največji strah, da ne bom uresničil svojih potencialov, potem bodo vse ostale ovire in strahovi premostljivi: strah pred tem, da ne bom uspel, kako me bodo dojemali drugi in podobno. Skratka, vsi strahovi, manjši od tega največjega, postanejo obvladljivi, zaradi česar začneš verjeti, da te nič ne more kar tako ustaviti. Menim, da je ta del zelo pomemben.

Izkustveno je bil poleg rasti ob vzgoji s strani staršev zelo pomemben tudi modelarski krožek v osnovni šoli. Imeli smo učitelja - mentorja, ki je v poučevanje dal sebe celega in nas je med drugim učil logičnega razmišljanja. Naučili smo se, kako nekaj nastane, kako pristopati k različnim problemom in kako uporabljati različna orodja. Vse te stvari v preneseni obliki pridejo prav tudi v resničnem življenju.

Za podjetniško pot pa so bila iz obdobja mladosti recimo zelo koristna modelarska in razna druga tekmovanja, najprej šolska, nato republiška in kasneje državna, saj smo s tem na nek način naše produkte in znanja 'preizkusili na konkurenčnem trgu', se učili medosebnih odnosov in konec koncev tudi marketinga oziroma prodaje.  

Danes me razveseljuje, ko gledam mlade talente na katerem koli področju – znanstvenem, kulturnem ali poslovnem - in spremljam, kako se razvijajo.«

Kaj pa je vaš prvi spomin na delo oziroma zaslužek?

»Doma smo imeli čebele, s tovornjakom smo jih vozili na pašnike. Bil sem še v osnovni šoli, bili smo na Pohorju na gozdarski kmetiji, kamor smo pripeljali čebele. Ker sem imel tisti dan nekaj časa, sem lastniku te kmetije, ker je bil zelo dober do nas, opral avto. 

Nisem pričakoval, da mi bo v zahvalo dal denar, je bil pa to zame prvi tovrstni primer transakcijskega odnosa, denar od opravljenega dela pa čisto moj.«

Katere osebne vrednote pa nikoli ne zamenjate za poslovno priložnost?

»Težko bi povedal eno samo vrednoto, med njimi je zagotovo človečnost in to, da sem za okolje koristen, saj mi je to dalo priložnosti in pogoje za življenje in ustvarjanje. Če ocenjujem neko priložnost, mora, da je lahko del moje poti, ustrezati mojim vrednotam.

Na poslovni poti se lahko pokažejo možnosti za visok zaslužek, vendar takšne možnosti brez pravih vrednot in pozitivnega vpliva na širšo družbo v resnici niso prave priložnosti.«

Kako pa skrbite za duševno in fizično kondicijo? Imate mejo med domom, med delom, ali to vse vse nekako prepleta?

»Ta področja se med seboj prepletajo. Vedno so me zanimale fizika, biologija, vse naravoslovne vede. Zanimalo me je, kako deluje naše telo, s čim vse se prehranjuje – naša hrana so tudi naše misli, kar vse prevečkrat zanemarimo.

Telo je naša osnova. Tudi Formula 1 ne bo najhitrejša, če ni mehansko odlična, pa četudi imamo najboljšega voznika. V tej smeri poskušam čim bolj delovati tudi v svojem življenju.

Med drugim je pomembno dovolj gibanja in na pravi način, saj smo človeška bitja ustvarjena za gibanje. Gibanje je generator aktivnosti tako v naših celicah in možganih, kot pri ustvarjanju, zato vselej skrbim, da je prisotno.

Kar pa se tiče najmočnejšega motorja, misli, je nujno, da se človek zna regenerirati in s tem ohranjati notranje ravnovesje. Ključno je, da se znam 'priklopiti' na naravo ali pa kakšne svoje aktivnosti, ki me veselijo ter s tem kompenzirati obremenitve pri delu.«

Ob kateri uri zjutraj se zbujate? Imate kakšen ritual, manjši obred?

»Količina in kakovost spanja sta zelo pomembna za ravnotežje in 'pogon' človeka. Poskušam dovolj spati in se primerno regenerirati. V preteklosti ura odhoda v posteljo sicer ni bila tako stalna, saj me je bolj vodila strast do neprestanega razmišljanja in ustvarjanja nečesa novega. Moj jutranji ritual obsega aktivacijo telesa, pripravo na dan z zdravilnim dihom in vnos dovoljšne količine tekočine.«

Kaj vam pomeni lokalno okolje, kje se počutite doma?

»Pomembno je, da človek ohrani vez z domačim okoljem, to je pomembno za duha, čustva in vrednote. Večino časa sem v Ljubljani, kjer tudi poklicno ustvarjam in imamo na voljo odlično infrastrukturo, za konce tedna pa se rad vračam v Prekmurje, od koder izhajam. 

Prekmurje me pomirja, predstavlja močan steber, kjer imam pristne odnose, ki so se zgradili spontano in imajo že dolgo brado. Daje mi občutek pripadnosti in zavedanje, da za uspešno potovanje na poti življenja ne smemo pozabiti svojih temeljev, ki so nas pripravili za življenjsko pot in kamor se lahko vedno vrnemo. Tam tudi najlažje najdemo svoj mir.«

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.