Povprečno ali višjo plačo prejema le dobra tretjina zaposlenih.
Od leta 2020 do 2025 so se cene v Sloveniji zvišale za 24,4 odstotka, povprečna bruto plača za 34,6 odstotka, neto plača za 30,3 odstotka. Plače so torej cene prehitele. Ko pa začnemo šteti leto pozneje, ostane od tega bore malo: od leta 2021 do 2025 je povprečna neto plača realno zrasla za poldrugi odstotek, kar je okoli 24 evrov na mesec.
Razlog ima letnico. Leto 2022 je pojedlo skoraj vse, kar so plače pridobile prej, in povrnitev je trajala tri leta.
Leto, ko so cene ušle izpod nadzora
Julija in avgusta 2022 je bila letna inflacija 11 odstotkov, najvišja od leta 1995. Elektrika se je v enem letu podražila za skoraj tretjino, hrana je bila decembra dražja za skoraj petino.
Povprečna bruto plača je tisto leto zrasla za 2,8 odstotka, inflacija pa je bila v povprečju 8,8 odstotka. Realno je bruto plača padla za 5,5 odstotka, neto za 4,6.
Leto 2023 je prineslo najhitrejšo nominalno rast v obdobju, skoraj deset odstotkov, a ker je inflacija še vedno presegala sedem odstotkov, je bila realna rast le dvoodstotna. Bruto plača je raven iz leta 2021 realno ujela šele leta 2024, neto leta 2025.
Če vzamemo leto 2020 za izhodišče, so bile leta 2025 cene pri 124,4, bruto plače pri 134,6 in neto pri 130,3. Vmes, leta 2022, so cene za kratek čas prehitele obe, leta 2023 pa so se vse tri črte srečale pri okoli 119. Od takrat gredo plače spet hitreje.
Da neto plača tako zaostaja za bruto, ni naključje. Večinoma gre za dva nova prispevka, ki sta ji v tem času odvzela del rasti. O tem pišemo posebej.
Vsaj povprečno plačo ima le dobra tretjina ljudi
Lani je povprečna plača v zasebnem sektorju nominalno zrasla za 3,9 odstotka, v javnem za 9,4, predvsem zaradi plačne reforme. Ob inflaciji 2,4 odstotka to pomeni, da je bila plača v zasebnem sektorju realno višja za slab odstotek in pol, v javnem za skoraj sedem.
Tudi povprečna plača sama marsikoga zavede. Po zadnjih podatkih statističnega urada bi ob preračunu na polni delovni čas polovica zaposlenih zaslužila manj kot 2.340 evrov bruto, pod povprečjem pa je 64,4 odstotka zaposlenih. Desetina jih zasluži več kot 4.279 evrov bruto.
Na dnu lestvice se je letos premaknilo največ. Minimalna plača je januarja zrasla za 16 odstotkov, na 1.481,88 evra bruto, in je od leta 2021 višja za 44,7 odstotka. V prvih sedmih mesecih letos je dosegla 55,3 odstotka povprečne plače, v istem obdobju lani 51,2 odstotka.
Kakšno pa je stanje danes
Povprečna plača za julij je znašala 2.708,63 evra bruto in 1.695,34 evra neto. V enem letu se je bruto plača po navedbah statističnega urada realno zvišala za 4,6 odstotka, neto za 4,5. V prvih sedmih mesecih je bruto plača realno višja za 4,2 odstotka, neto za 3,1, kar je približno toliko kot leta 2021 in 2024, ko je bruto plača realno zrasla za 4,1 odstotka.
Hkrati se vrača inflacija. Oktobra 2024 cene v enem letu niso zrasle nič, avgusta letos so bile višje za tri odstotke, maja in junija celo za 3,6. Najbolj se dražijo stanovanje, voda, elektrika in plin, v enem letu za 8,1 odstotka, storitve za 4,3 odstotka. Po harmoniziranem merilu je bila inflacija avgusta 3,4 odstotka, v evroobmočju 3,2.
Urad za makroekonomske analize in razvoj v septembrski napovedi pričakuje, da bo povprečna bruto plača letos zrasla za 7,9 odstotka, realno za 4,6, ob povprečni inflaciji 3,1 odstotka. Za prihodnji dve leti napoveduje umirjanje, realno na tri odstotke prihodnje leto in 2,7 odstotka leta 2028.
