Goljufije, zlorabe položaja, kršitve pravic delavcev, poslovne goljufije in zlorabe plačilnih sredstev so le del gospodarske kriminalitete, s katero so se lani ukvarjali kriminalisti Policijske uprave Ljubljana.
Evidentirali so skoraj 4.800 kaznivih dejanj, materialna škoda pa je presegla 23 milijonov evrov.
Desetletni pregled ob tem razkriva zanimiv preobrat: primerov je približno toliko kot pred desetletjem, finančni udarec pa je danes neprimerljivo manjši.
poglejmo podrobneje. Gospodarski kriminal je leta 2025 na območju Policijske uprave Ljubljana za seboj pustil za več kot 23 milijonov evrov materialne škode. Policisti in kriminalisti so evidentirali 4.727 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar pomeni, da kljub padcu v primerjavi z letom prej govorimo o več tisoč primerih v enem samem letu.
Toda sama številka 4.727 o stanju gospodarskega kriminala pove presenetljivo malo. Ko smo podatke primerjali s preteklimi leti, se je namreč pokazalo, da število kaznivih dejanj in višina povzročene škode še zdaleč ne hodita vedno z roko v roki.
Prav nasprotno: leto z veliko primeri je lahko finančno precej manj boleče od leta, v katerem policija obravnava manj, vendar bistveno večjih gospodarskih zadev.
To zelo nazorno pokaže primerjava z obdobjem pred približno desetimi leti.
Primerov približno toliko kot pred desetletjem, razlika v milijonih pa ogromna
Leta 2016 je bilo na območju PU Ljubljana evidentiranih okoli 4.400 gospodarskih kaznivih dejanj, torej približno toliko kot danes.
Toda takrat se je materialna škoda gospodarske kriminalitete po podatkih iz policijskih poročil gibala okoli 260 milijonov evrov.
Leta 2025 je bilo gospodarskih kaznivih dejanj celo nekoliko več, 4.727, škoda pa je torej znašala dobrih 23 milijonov evrov.
Razlika je ogromna. Ne zato, ker bi gospodarska kriminaliteta v desetletju skoraj 'izginila', saj število evidentiranih dejanj tega ne kaže, temveč predvsem zato, ker lahko statistiko škode močno zaznamujejo posamezne velike in finančno izjemno težke gospodarske zadeve.
Pri tej vrsti kriminalitete zato ni vseeno, ali policija v nekem letu obravnava na tisoče razmeroma manjših dejanj ali pa je med njimi nekaj primerov, v katerih se škoda meri v desetinah oziroma celo stotinah milijonov evrov.
Prav zato visoke številke izpred desetletja ne pomenijo nujno, da je bilo takrat gospodarskega kriminala desetkrat več. Pomenijo predvsem, da so bile med obravnavanimi zadevami finančno bistveno težje zgodbe.
Lani vendarle manj gospodarskega kriminala kot leto prej
Če desetletno primerjavo postavimo nekoliko na stran in pogledamo samo zadnji dve leti, je trend ugodnejši. Leta 2024 je policija evidentirala 5.842 gospodarskih kaznivih dejanj, leto pozneje pa 4.727, kar predstavlja približno petinski padec.
Znižala se je tudi skupna materialna škoda, in sicer z nekaj manj kot 30 milijonov na dobrih 23 milijonov evrov.
Toda pod skupnim padcem se skrivajo zelo različna gibanja. Nekatere vrste gospodarskega kriminala so se lani močno zmanjšale, druge pa so šle v povsem nasprotno smer. Prav slednje kažejo, kako se podoba gospodarskega kriminala spreminja.
Eden najbolj izrazitih primerov so kršitve pravic delavcev.
Te so se več kot podvojile
Policija je leta 2025 evidentirala kar 1.100 kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev, medtem ko jih je bilo leto prej manj kot 500. V enem letu se je njihovo število torej več kot podvojilo.
Za suhoparnim statističnim nazivom se skriva področje, ki je precej bližje vsakdanjemu življenju, kot si običajno predstavljamo ob besedah gospodarski kriminal.
Gre za kršitve pravic, ki zaposlenim pripadajo na podlagi delovnopravne in socialne zakonodaje.
Podatek zato nekoliko spreminja običajno predstavo o gospodarski kriminaliteti kot svetu milijonskih poslov, zapletenih pogodb, direktorjev in velikih finančnih afer. Pomemben del policijskega dela na tem področju so lahko tudi zgodbe zaposlenih, ki so jim bile kršene njihove temeljne pravice.
In prav ta kategorija je bila lani ena tistih, kjer je bil premik največji.
Denar se seli na splet, z njim pa tudi kriminal
Druga izrazita sprememba se kaže pri zlorabah negotovinskih plačilnih sredstev. Še pred nekaj leti so bili takšni primeri v statistiki PU Ljubljana razmeroma redki, leta 2025 pa jih je policija evidentirala že več kot 460. V primerjavi z letom prej se je njihovo število povečalo za približno tri četrtine.
Takšen razvoj ni posebej presenetljiv. Način, kako plačujemo, se je v zadnjih letih močno spremenil. Denar vse manj menjavamo iz rok v roke, vse več plačil pa opravimo s karticami, telefoni in prek spleta.
Z večjo uporabo takšnih načinov plačevanja nastaja tudi več priložnosti za njihove zlorabe.
Tudi policija v poročilu opozarja na spletne goljufije ter njihovo prepletanje z drugimi oblikami kriminalitete. Gospodarski kriminal tako ni več omejen na poslovne prostore, dokumentacijo in pogodbe. Del se je preselil v digitalno okolje, kjer lahko oškodovanec denar izgubi v nekaj klikih.
Goljufij manj, toda škoda je kljub temu narasla
Da manj kaznivih dejanj še ne pomeni tudi manjše finančne škode, zelo dobro pokažejo goljufije. Policija jih je leta 2025 znotraj gospodarske kriminalitete evidentirala bistveno manj kot leto prej, toda škoda je kljub temu narasla.
Pri manj kot 150 evidentiranih goljufijah je znašala več kot sedem milijonov evrov.
To pomeni, da je bilo primerov manj, vendar so bili finančno težji. Prav takšne spremembe pojasnjujejo, zakaj zgolj primerjanje skupnega števila kaznivih dejanj lahko hitro zavede.
Če se število goljufij zmanjša, lahko statistika na prvi pogled kaže veliko izboljšanje. Toda če preostali primeri povzročijo še več milijonov evrov škode kot leto prej, je slika precej manj preprosta.
Pri gospodarski kriminaliteti zato eno kaznivo dejanje ni enako drugemu. Posamezen velik primer lahko povzroči več škode kot stotine manjših skupaj
Več kot 500 dejanj, a to ne pomeni več kot 500 različnih afer
Še boljši primer previdnega branja statistike so zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. V tej kategoriji je število evidentiranih kaznivih dejanj z desetih leta 2024 poskočilo na več kot 500 leto pozneje.
Če bi številki prebrali brez dodatne razlage, bi lahko dobili vtis nenadnega izbruha tovrstnega kriminala. Toda policija pojasnjuje, da je visoko število povezano z obravnavo obsežnejše zadeve.
To je pomembna razlika. Več kot 500 evidentiranih kaznivih dejanj namreč ne pomeni nujno več kot 500 različnih afer ali več kot 500 različnih storilcev.
Ena sama kompleksna preiskava lahko vključuje veliko število posameznih dejanj in tako močno spremeni statistiko celotnega leta.
Prav takšni primeri so razlog, da je pri gospodarski kriminaliteti težko govoriti o preprostem naraščanju ali upadanju.
Ni izginil, spremenil se je
Če desetletne podatke pogledamo kot celoto, je zato najzanimivejša ugotovitev, da gospodarska kriminaliteta po številu evidentiranih kaznivih dejanj danes ni bistveno manjša kot pred približno desetimi leti. Takrat jih je bilo okoli 4.400, lani skoraj 4.800.
Dramatično drugačna pa je materialna škoda.
Zneski, ki so se pred desetletjem zaradi nekaterih velikih gospodarskih zadev merili v stotinah milijonov evrov, so danes bistveno nižji. Leta 2025 je policija gospodarskim kaznivim dejanjem pripisala nekaj več kot 23 milijonov evrov škode.
Toda to še ne pomeni, da je problem postal zanemarljiv. Pod skupno številko se namreč dogajajo veliki premiki: močno so narasle kršitve temeljnih pravic delavcev, več je zlorab negotovinskih plačilnih sredstev, pri goljufijah pa lahko bistveno manj primerov povzroči še večjo finančno škodo.
Podoba gospodarskega kriminala se torej spreminja skupaj z gospodarstvom, tehnologijo in načini, kako delamo ter uporabljamo denar.
In prav zato je morda najpomembnejše sporočilo policijske statistike nekaj drugega kot sama številka 4.727.
Gospodarskega kriminala ni mogoče meriti samo s tem, koliko kaznivih dejanj je policija naštela. Včasih sto primerov povzroči večjo škodo kot tisoč drugih, ena velika preiskava pa lahko statistiko celotnega leta obrne na glavo.
Leto 2025 je dober primer tega. Skupno število gospodarskih kaznivih dejanj in materialna škoda sta se zmanjšala, toda pod površjem so nekatere oblike kriminalitete močno narasle.
Gospodarski kriminal tako ne izginja. Spreminja predvsem način, kako udari in kje za seboj pušča škodo.
