Med vsemi posli so novogradnje pomenile 2,7 odstotka, lani sedem.
V zadnji objavi statističnega urada je ena številka, ki na prvi pogled ne gre skupaj z drugo. Indeks cen rabljenih stanovanj je v Ljubljani v enem letu zrasel za 6,2 odstotka, kar je najmanj med vsemi območji v državi. Povprečna vrednost ljubljanskega posla pa je v istem času zrasla za 15,7 odstotka.
Indeks meri, koliko bi danes stala ista nepremičnina kot lani, in je očiščen razlik v velikosti, legi in stanju. Povprečen posel pa je zgolj vsota vseh kupnin, deljena s številom prodaj. Ko se prva številka komaj premakne, druga pa poskoči, to pomeni, da se je spremenilo, kaj se prodaja.
Novogradenj skoraj ni več
Najbolj se je skrčil trg novih stanovanj in hiš. Lani od aprila do junija jih je bilo v vsej državi prodanih 209, letos 75. Vrednost teh poslov je padla s 57,8 na 22 milijonov evrov. Med vsemi posli so novogradnje pomenile 2,7 odstotka, lani sedem.
Rabljena stanovanja v Ljubljani pa so edina kategorija, ki je zrasla v obe smeri hkrati. Prodanih jih je bilo 439, deset odstotkov več kot v prvem četrtletju in šest odstotkov več kot lani. V Mariboru in drugod po državi je prodaja v obeh primerjavah padla.
Prestolnica je s tem pomenila 28,2 odstotka vseh prodaj rabljenih stanovanj v državi, a kar 41,1 odstotka njihove vrednosti. Skupna vrednost ljubljanskih poslov je v letu dni zrasla za 22,9 odstotka, na 126,1 milijona evrov.
Kaj to pomeni
Ko se poveča povprečna kupnina, ne da bi se enako premaknil indeks, je najverjetnejša razlaga ta, da so se s trga umaknile cenejše nepremičnine. Manjša stanovanja v slabšem stanju, tista, ki so bila doslej vstopnica za prvi nakup, se prodajajo redkeje ali pa jih ni več na voljo. Ostajajo večja in bolje ohranjena, ki potegnejo povprečje navzgor.
To je razlaga, ne podatek. Statistični urad razdelitve poslov po velikosti in ceni ne objavlja, zato je ni mogoče dokazati iz iste objave. Podpirata pa jo dve stvari: da je Ljubljana edino območje, kjer prodaja raste, in da so novogradnje, ki so povprečje dvigovale z druge strani, skoraj izginile.
Povprečen ljubljanski posel je bil vreden 287.263 evrov, mariborski 149.094. Razlika je 93 odstotkov. Medtem pa so cene v Mariboru zrasle za 13,6 odstotka in v preostali Sloveniji za 12,8, torej dvakrat hitreje kot v Ljubljani.
Za kupca to ni dobra novica, čeprav se sliši tako. Počasnejša rast indeksa pomeni, da se cene na kvadratni meter umirjajo, višja povprečna kupnina pa, da je za dejansko razpoložljivo stanovanje treba odšteti več. Umirjanje je na papirju, na ogledu pa ne.
