Slovenska prestolnica se je v zadnjem letu spopadala s številnimi tegobami. Najbolj odmevne so bile septembrske poplave, ki so ponovno osvetlile problem neprimerne ljubljanske infrastrukture.
V prihodnosti se bo Ljubljana zaradi okoljskih sprememb še naprej soočala s tovrstnimi težavami, napačne strategije pa lahko pripeljejo do katastrofalnih posledic.
O potencialu ljubljanskih javnih prostorov smo govorili z arhitektko Alenko Korenjak, članico kulturnega društva Prostorož.
Okoljska problematika prestolnice
Korenjakova je prepričana, da Ljubljana v mnogih pogledih služi kot zgled drugim mestom, tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Meni pa, da bi morali k ureditvi javnih prostorov v Ljubljani pristopati tudi z okoljskega vidika. Vprašanja, recimo, koliko vode bo neka nova ureditev zadržala in kako bo ureditev ohlajala vedno bolj vroče dni, so ključna.
»Ljubljana si z oblikovnega vidika zasluži pohvale, pa tudi deluje v smeri trajnostne mobilnosti. Pri občini se trudijo nadomeščati avtomobilski promet in nudijo več površin za pešce in kolesarje.
Zatakne pa se pri skrbi za podnebje. Kategorije podnebja se trenutno še ne upoštevajo, v drugih državah pa že aktivno delajo na tem,« za Ljubljanainfo poudari arhitektka.
Pri ureditvi javnih prostorov si arhitektka želi, da bi ljubljanska občina razmišljala bolj dolgoročno.
»Moramo se vprašati, ali bo trg, ki ga delamo danes, v prihodnosti hladil mesto, ko bo prišlo do segrevanja ozračja. Teh vprašanj se v Sloveniji sploh še ne lotevamo in tukaj je še veliko potenciala,« je prepričana.
Ljubljana ima veliko potenciala
Ljubljana je zelena prestolnica, 75 odstotkov vseh površin je zelenih. To pozdravlja tudi Korenjakova, ki pove, da se nobena druga prestolnica ne more pohvaliti s takšnim visokim odstotkom zelenih površin. Trdi, da je to definitivno ena izmed številnih kvalitet Ljubljane.
Pri ljubljanski občini radi poudarijo, da je prestolnica okolju prijazna, vsako leto pa zasadijo mnogo dreves, saj se zavedajo njihovega izjemnega pomena. Arhitektka pa meni, da veliko število dreves ne zadostuje oziroma ne more biti edino merilo.
»Zelo pozdravljam te zasaditve vzdolž večjih prometnic. Me pa zanima, ali bodo ta drevesa zdržala, saj imajo zelo male sadilne jame. Ni dovolj, da govorimo zgolj o številu.
Seveda je dobra stvar, da je čedalje več dreves, vendar se moramo vprašati, kakšna so tista drevesa, ki bodo preživela daljša sušna obdobja,« trdi.
Kot zgleden primer navaja Dunaj, kjer značilne lipe na ringu trenutno nadomeščajo s panonskimi lipami, saj se zavedajo, da bo čez 20 let Dunaj imel podnebje Milana in trenutna vrsta lip zaradi pomanjkanja vode ne bi preživela.
Nujnost podnebne strategije
Pravi, da je edini pravi pristop do urejanja javnih površin v smislu podnebnih sprememb holistični - torej sodelovanje več strok na enem projektu (okolja, prometa, urbanizma, lokalne samouprave ...). Nekatera manjša mesta v Sloveniji se tega že pogumno lotevajo.
Korenjakova izpostavi ljubljanski oddelek za varstvo okolja, za katerega meni, da je izredno dober oddelek, žal pa ne sodeluje pri veliko projektih prenov javnih prostorov.
Poudari, da je v je manjših slovenskih mestih tak pristop nekoliko lažji, saj so mestne uprave manjše in se lažje večplastno lotijo problema kot na primer Ljubljana, ki ima veliko oddelkov. Ti oddelki imajo svoje naloge in so veliko manj fleksibilni kot pa uprave manjših občin.
Prepričana je, da se moramo zgledovati po primerih Barcelone in Pariza, ki sta mestne uprave popolnoma reorganizirala z namenom, da bi bili kos sodobnim urbanim izzivom.
»Ljubljana potrebuje podnebno strategijo, prav tako potrebuje bolj pogumne korake v smeri trajnostne mobilnosti.
Pariz, Barcelona, Dunaj in Kopenhagen se soočajo z veliko večjimi problemi kot Ljubljana, a se jih lotevajo pogumneje. Mi smo pa še manjši in bi to lahko še hitreje naredili,« poudari.
Konkretne rešitve
Poleg podnebne strategije Korenjak meni, da bi pri težavah morali iskati vzroke in ne zgolj blažiti posledic.
Kot primer navede septembrske poplave, kjer bi morali po njenem mnenju rekonstruirati poplave, se vprašati, zakaj je sploh prišlo do takšnih izlivov in potem sprejeti ukrepe, da bo škoda naslednjič vsaj manjša, če je že ne moremo preprečiti.
»Moramo vedeti, zakaj točno je do poplav prišlo, na katerih delih je prišlo in potem takoj ukrepati,« pravi za Ljubljanainfo.
Vključenost prebivalcev
Številne projekte ljubljanske občine Korenjak pohvali, med drugim tudi Šmartinski park, urejanje vrtičkov, vse boljšo skrb za drevesa. Izpostavi tudi ljubljanski grad, ki je po njenem mnenju izvrsten tako arhitekturno kot tudi krajinsko.
Na drugi strani pa opozori na popolno odsotnost dialoga s prebivalci pri sprejemanju odločitev o razvoju mesta in prevelike vložke v netrajnostne oblike mobilnosti (širjenje obvoznice), ki lahko in tudi bodo popolnoma izničile napore pozitivnih projektov.
»Pomembno je, da se vsi oddelki povežejo med seboj pri posameznih projektih. Ključno je vsekakor tudi vključevanje prebivalcev,« dodaja.
Na področju urejanja javnih prostorov v Ljubljani si želi pogumnejšega premika, še posebej v soseskah in na področju mobilnosti.
Upa na ukrepe, ki bodo zmanjšali onesnaženost in hrup. Želi si tudi dobre stanovanjske politike, tako da bodo dostop do teh zgledno urejenih površin imeli predvsem prebivalci in ne samo obiskovalci centra Ljubljane.
Starejše novice
