Kaj je to arboristika, kaj počnete kot mestni arborist?
»Arboristika celostno pristopa k negi in zaščiti dreves v vseh življenjskih fazah drevja. Arboristika išče rešitve za težave, ki se pojavljajo v mestnem okolju, ki je za rast dreves bolj zahtevno kot naravno okolje – gozd. Kot arborist skrbim predvsem za kataster mestnega drevja, ga posodabljam in dodajam vanj nova drevesa. Izdelujem načrt oskrbe dreves in pripravljam nove zasaditve.«
Vsako drevo v Ljubljani je torej zapisano v digitalni kataster dreves. Kakšne informacije o drevesu vsebuje kataster? Koliko dreves je v katastru?
»Zabeleženo imamo vsako drevo na javnih površinah v lasti Mestne občine Ljubljana. Zasebnih površin ne popisujemo. Vsak popis vsebuje osnovne podatke o drevesu (vrsta, višina, obseg, lokacija, splošno stanje, posebnosti, fotografija) ter predlog ukrepov za izvedbo. S katastrom imamo tako celosten pregled nad ljubljanskim javnim mestnim fondom, hkrati pa nam ta kataster omogoča tudi načrtovanje upravljanja z drevesi in arhiv vseh izvedenih storitev za posamezno drevo. Trenutno imamo v katastru na javnih površinah 39.970 dreves.«
Poznate vsako ljubljansko drevo? Kako pogosto jih obiščete, pogledate?
»Ja, k vsakemu izmed prej omenjenih dreves na javni površini se vrnem približno vsakih 18 mesecev. Takrat zabeležim spremembe, ki so nastale od zadnjega obiska in izdelam načrt oskrbe.«
Se vi odločate o posekih posameznega drevesa oz. večjih posekov?
»Ne, jaz sem svetovalec, ki opazovanja na terenu sporoča lastniku dreves, Mestni občini Ljubljana. Predlagam ukrepe, odločitev pa sprejmejo pristojni oddelki in institucije.«
Zakaj je bilo treba posekati deset starih lip na Petkovškovem nabrežju?
»Lipe na Petkovškovem nabrežju smo opazovali in preučevali dalj časa, leta pred pričetkom gradbenih del. Vsako leto smo zaradi zagotavljanja varnosti odstranili kakšno drevo, vsak močnejši veter je namreč kakšnega izruval. Pred pričetkom del je raslo še 7 starejših lip (ne 10), ki so imele zelo poškodovane koreninske sisteme. Strokovni pregled in natezni test* na starih lipah sta pokazala, da so njihovi koreninski sistemi poškodovani do te mere, da bi ob prvem resnem vetru predstavljale hudo nevarnost za okolico. Zato smo ob upoštevanju vseh dejstev, ki smo jih imeli, sklenili, da ta drevesa zamenjamo, nova pa zasadimo tako, da bomo preprečili poškodbe koreninskega sistema v prihodnje. Novo nasajene mlade lipe zdaj rastejo v konstrukcijskih celicah in so zaščitene pred tovrstnimi poškodbami, ki so jih doživele stare lipe.«
*pri nateznem testu z določeno obremenitvijo vlečemo drevesa, pri tem pa senzorji, ki so nameščeni na spodnjem delu debla, merijo nagib. Če so nagibi večji od dopustnih, nam to daje vedeti, da so korenine razkrojene in zato slabo opravljajo funkcijo sidranja.
Zakaj je moral pasti mogočni stari kostanj pred stavbo gledališča SNG Drama Ljubljana?
»Kostanj je rastel na parceli v lasti države, kjer pooblastil nimam, prav tako ne poznam ozadja za odločitev.«
Drevesa na Linhartovi ulici ste presadili, je to pogosta praksa? Posadili boste nova, vendar koliko časa bodo rabila, da bodo razvila krošnje, ki bi dale nekaj sence?
»Tako masovnega presajanja doslej še nismo izvajali. Odnos do dreves v Ljubljani se spreminja, občani se bolj čustveno odzovejo na sečnjo dreves, kar je prav, zato novi projekti v Ljubljani predvidevajo tudi presajanje dreves, kadar je to smiselno. Turške leske, ki smo jih presadili, so bile razmeroma mlade in v dobrem zdravstvenem stanju, zato je bila presaditev v Šmartinski park smiselna. V prenovljeno ulico se bo sadilo nova drevesa, ki bodo nadstandardnih dimenzij, a vseeno bo trajalo nekaj let, da bodo razvile primerljivo veliko krošnjo kot presajena drevesa.«
V kakšnem stanju so ljubljanska drevesa? Koliko dreves povprečno na leto posadite, koliko posekate?
»Drevesa so v dobrem stanju, največ preglavic nam povzroča nepravilna nega starejših dreves v preteklosti (t.i. obglavljanje, kar je bila stalna praksa v 80. in 90. letih) in poškodbe koreninskega sistema ob gradbenih posegih v bližini dreves. Težave teh dejanj se kažejo danes in pogosto je tako, da je bila usoda danes odstranjenega drevesa začrtana že desetletja nazaj. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadimo od 300 do 600 dreves vsako leto. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin, tako da smo v zadnjih nekaj letih zasadili celo več kot 1000 novih dreves letno.«
Kako dolgo ste že mestni arborist ?
»Arborist v Mestni občini Ljubljana sem od leta 2015, ko sem pridobil mednarodni certifikat za arborista. Arboristika je veda o gojenju drevja, ki temelji na razumevanju drevesne biologije, znanstveni in praktični objekt arboristike pa je posamezno drevo. Arborist je strokovnjak, ki razume potrebe drevesa za rast in razvoj, ukvarja se s spremljanjem stanja, oceno vitalnosti dreves in njihove varnosti za bližnjo okolico. Na podlagi strokovnih ocen predlaga oziroma izvede potrebne ukrepe nege drevesa oziroma njegove okolice.«
Starejše novice
