Postali so nepogrešljiv del mestne mobilnosti, toda zaradi majhnih koles, slabše stabilnosti in skoraj popolne nezaščitenosti voznika se lahko že vožnja čez robnik ali cestno luknjo konča z resnimi poškodbami.
Število prometnih nesreč z električnimi skiroji narašča, vse hujše pa so tudi njihove posledice, opozarja Avto-moto zveza Slovenije.
Policija je leta 2022 zabeležila 232 prometnih nesreč z e-skiroji, lani 307, letos pa že 247.
Medtem ko lani v teh nesrečah ni umrl noben voznik e-skiroja, so letos umrli že štirje.
Leta 2022 se je hudo poškodoval 31 voznikov, lani 48, letos pa število hudo poškodovanih že dosega 44.
Kar 70 odstotkov voznikov je povzročiteljev nesreč
Po podatkih policije približno 70 odstotkov prometnih nesreč povzročijo vozniki e-skirojev sami. Med najpogostejšimi vzroki so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti ter vožnja po napačni strani oziroma v napačni smeri.
»Zaskrbljujoče je, da je približno 70 odstotkov voznikov tudi povzročiteljev,« je opozoril Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Med pogostimi kršitvami je uporaba predelanih oziroma tako imenovanih odklenjenih e-skirojev, ki lahko dosežejo hitrost nad zakonsko dovoljeno mejo 25 kilometrov na uro.
Policisti opažajo tudi vožnjo dveh oseb na enem skiroju, uporabo mobilnih telefonov in slušalk ter vožnjo pod vplivom alkohola. Ob koncih tedna beležijo še posebej visok delež alkoholiziranih uporabnikov sredstev mikromobilnosti.
Več kot polovica voznikov, ki so se poškodovali v nesrečah z e-skiroji, med vožnjo ni uporabljala zaščitne čelade.
Oni ne smejo več voziti
Spremenila se je tudi starostna meja za uporabo električnih skirojev. Po novem jih lahko v prometu vozijo osebe, stare najmanj 15 let.
Pred spremembo so jih lahko vozili tudi otroci, starejši od 12 let, če so imeli kolesarsko izkaznico. Za mladoletne do 18. leta je uporaba zaščitne čelade obvezna, Avto-moto zveza Slovenije in druge pristojne institucije pa jo priporočajo vsem uporabnikom.
Vozniki morajo uporabljati kolesarske površine. Vožnja po pločniku ni dovoljena, saj lahko zaradi hitrosti in neslišnega približevanja ogrožajo pešce.
Majhna kolesa hitro izgubijo stik s podlago
Avto-moto zveza Slovenije je v sodelovanju z evropskimi avtomobilskimi klubi opravil raziskavo o vzrokih in posledicah nesreč z e-skiroji. Med pomembnimi dejavniki tveganja so poleg kršitev prometnih pravil tudi konstrukcijske značilnosti skirojev.
Majhna kolesa, ozka stojna površina in pokončen položaj voznika zmanjšujejo stabilnost. Težave lahko povzročijo robniki, luknje, mokra podlaga in že manjše ovire na cesti.
Neizkušeni uporabniki pogosto napačno ocenijo zavorno pot, stabilnost v ovinkih in odziv skiroja ob nenadnem zaviranju. K izgubi ravnotežja lahko prispevajo tudi vožnja z eno roko ter torbe in drugi predmeti, ki omejujejo gibanje.
»E-skiroji so lahko dobrodošla rešitev za premagovanje krajših razdalj, vendar le, če jih uporabljamo na način, za katerega so namenjeni, ter ob doslednem upoštevanju cestnoprometnih pravil,« je poudaril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije.
Uporabnikom svetuje defenzivno vožnjo, prilagojeno hitrost, uporabo čelade ter popolno osredotočenost na dogajanje v prometu, brez telefona, slušalk in alkohola.
Agencija želi obvezne čelade za vse
Da e-skiro ni igrača, opozarja tudi direktorica Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol.
»Zaradi majhnih koles, manjše stabilnosti in hitrosti do 25 kilometrov na uro so lahko posledice padcev in trčenj zelo hude,« je poudarila.
Agencija poleg višje starostne meje predlaga obvezno uporabo čelade za vse voznike, osnovno usposabljanje za varno vožnjo, obvezno zavarovanje odgovornosti ter učinkovitejši nadzor nad predelanimi e-skiroji.
Policija medtem napoveduje nadaljevanje poostrenih nadzorov.
Voznike poziva, naj vozijo po kolesarskih površinah, upoštevajo prometna pravila in hitrost prilagodijo razmeram ter ranljivosti pešcev.
