Tilen Šarlah je za Ljubljanainfo pojasnil: Evropski plinohrami napolnjeni le okoli 66-odstotno.
Opolnoči so začele veljati nove cene goriv in dizel je dosegel najvišjo ceno doslej. Liter stane 1,991 evra, kar je manj kot cent pod mejo dveh evrov. Kdor natoči petdeset litrov, odšteje 99,55 evra.
Dražji je tudi bencin, ki je poskočil za 5,4 centa na 1,728 evra za liter. Rekordno drago je kurilno olje pri 1,602 evra.
Cene veljajo do vključno ponedeljka. Cene se namreč pri nas preračunavajo vsak teden in ne več na štirinajst dni, tako da se lahko naslednji torek slika že spremeni.
Deset centov v dveh tednih
Septembrska rast je nenavadno strma. Bencin je v prvem tednu meseca stal 1,623 evra, v drugem 1,674, zdaj pa 1,728 evra. To je 10,5 centa v dveh tednih.
Sredi julija je bil liter dizla za dobrih 35 centov cenejši kot danes. Pri kurilnem olju, ki se naroča v večjih količinah, je razlika še bolj očitna: tisoč litrov stane 1.602 evra, pred dvema mesecema pa 369 evrov manj.
Tilen Šarlah: »Svetovni trg nafte v stanju povišane volatilnosti«
Podražitev je posledica dogajanja na svetovnem trgu. Zaradi zaostritve spopadov med Združenimi državami in Iranom je nafta pretekli teden doživela najmočnejšo rast po sredini julija. Sod severnomorske nafte brent je teden prej stal 96,28 dolarja, minuli petek pa je trgovanje končal pri 104,61 dolarja, vmes se je za kratek čas dotaknil skoraj 110 dolarjev.
Ker se model računa iz sedemdnevnega povprečja borznih cen in tečaja med dolarjem in evrom, se to na naših črpalkah pokaže s približno tedenskim zamikom.
»Svetovni trg nafte ostaja v območju povišane volatilnosti, saj se cene surove nafte Brent gibljejo nad 100 dolarjev za sod, kar predstavlja opazno rast v primerjavi s preteklim letom,« je za Ljubljanainfo dejal finančni analitik ter soustanovitelj podjetja Opten.energy Tilen Šarlah.
»Geopolitična tveganja na Bližnjem vzhodu in v Hormuški ožini ohranjajo visoko premijo za tveganje, ključno vlogo pri stabilnosti evropskega energetskega trga pa igra napolnjenost plinohramov. Ti so trenutno pod večletnim povprečjem (~66-% polnost), kar ustvarja opazno negotovost in pritisk na cene, saj trg nima zadostne rezerve za morebitno izrazito mrzlo zimo,« je še dodal.
Kot je še povedal Šarlah, »na globalnem trgu derivatov ostaja dizel strukturno opazno dražji od bencina; razlog tiči v močnejšem povpraševanju industrije in tovorne logistike ter specifičnih obremenitvah evropskih rafinerij, ki imajo omejene kapacitete za predelavo težjih produktov v srednje destilate«.
Slovenski gospodarski sektor v nezavidljivi situaciji
V Sloveniji se gospodarski sektor sooča z izzivi, ki jih prinašajo povišane cene na evropskih borzah.
»Cene elektrike za dobavo prihodnje leto so presegle 150 evrov za megavatno uro, medtem ko se zemeljski plin giblje nad 60 evrov za megavatno uro. Elektrika je tako porasla za preko 60 odstotkov, zemeljski plin pa celo za 105 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani,« je dejal Šarlah.
Dodaja še, da trenutno stanje predstavlja svojevrsten izziv tudi za prevoznike.
»Izjemen pritisk občutijo tudi vozniki in avtoprevozniki na črpalkah, saj so regulirane cene pogonskih goriv dosegle zgodovinske rekorde.«
Iz česa je sestavljena cena
Voznik na črpalki plača nabavno ceno goriva, trošarino, davek na dodano vrednost in maržo trgovca. Nabavne cene država ne določa, pri preostalih treh pa ima vsaj nekaj besede.
Trošarine vlada tokrat ni spreminjala. Za liter bencina znaša 41,76 centa, za liter dizla 33 centov in za liter kurilnega olja 7,88 centa. Pri dizlu je to že najnižja raven, ki jo dovoljuje Evropska unija, zato je Slovenija Evropsko komisijo zaprosila za izredno znižanje pod ta prag. Postopek še teče.
Marža trgovcev je omejena na 11,5 centa za liter pri vseh treh derivatih. Vlada jo je z uredbo zvišala junija letos, kar je takrat sprožilo precej polemik, komisija državnega zbora pa je zahtevala pojasnila. Pred tem je zgornja meja pri dizlu znašala 9,83 centa.
Od konca julija so bencin, dizel in kurilno olje začasno oproščeni okoljske dajatve za izpuste ogljikovega dioksida in prispevka za energetsko učinkovitost. Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko so izračunali, da bi brez regulacije in teh oprostitev liter bencina stal okoli 1,927 evra, dizla 2,206 evra in kurilnega olja 1,817 evra. Pri tisoč litrih kurilnega olja gre za približno 215 evrov razlike.
Čez dva tedna se ukrep izteče
Oprostitev okoljske dajatve in prispevka za energetsko učinkovitost velja do 28. septembra. Če je vlada ne bo podaljšala in če se svetovni trg ne bo umiril, se lahko cene znova zvišajo, in sicer ravno takrat, ko se začne kurilna sezona.
Državni zbor je minuli petek potrdil novelo zakona o trošarinah, ki trajno znižuje trošarino za kurilno olje, vladi pa odpira možnost dodatnega znižanja trošarin na pogonska goriva, če bo za to dobila soglasje Bruslja.
Naslednji izračun bo znan v ponedeljek, nove cene pa bodo veljale od torka, 22. septembra.
