Društva za zaščito živali so pristojne že pred dnevi opozorila, da ribam grozi pogin. Novi posnetki kažejo, da so se opozorila uresničila.
Pred dobrim tednom smo poročali o ribah, ki so po praznjenju Podutiškega bajerja ostale ujete v plitvih lužah. Društva za zaščito živali so tedaj opozorila, da jim zaradi upadanja gladine, segrevanja vode in pomanjkanja kisika grozi množični pogin.
Društvo za dobrobit živali AniMa - Animals Matter zdaj poroča, da so bile 13. septembra, štiri dni po nujni prijavi pristojnim, na območju bajerja že vidne poginule ribe.
Stanje so člani društva okoli 10. ure dokumentirali z videoposnetkom. Kot navajajo, je bil velik del dna bajerja razgaljen in blaten, voda pa je ostala le še v plitvih oziroma omejenih predelih.
»Na več mestih so vidne poginule ribe, nekatere na razgaljenem blatnem dnu, druge v neposredni bližini oziroma v zelo plitvi vodi. Na posnetku ni videti izvajanja izlova ali drugega neposrednega reševalnega ukrepa,« so zapisali.
Po njihovem mnenju stanje potrjuje nevarnost, na katero so pristojne opozorili že 9. septembra.
Nujno prijavo so takrat skupaj podali Društvo za dobrobit živali AniMa, Lajka, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski, ter Društvo za zaščito konj in ostalih živali.
Zahtevajo konkretne podatke o izvedenem izlovu
Pristojni naj bi društvom pojasnili, da se pri izlovu stoječih vodnih teles voda postopoma spušča, ribe pa se usmerja v odlovne jame. Toda društva opozarjajo, da odgovor ni pojasnil, kateri konkretni ukrepi so bili izvedeni v Podutiškem bajerju in ali je bil izlov opravljen pravočasno.
»Ne oporekamo vašemu pojasnilu, da se pri izlovu stoječih vodnih teles voda postopoma spušča in da se ribe usmerja v odlovne jame. Zanima pa nas, ali je bil odlov v konkretnem primeru izveden pravočasno in na način, ki je dejansko preprečil nepotreben pogin rib,« so zapisali.
Od pristojnih zato zahtevajo podatke o tem, kdaj se je izlov začel, kdo ga je izvedel, koliko rib je bilo rešenih in kam so bile premeščene.
Zanima jih tudi, ali je bil po prijavi opravljen ogled na terenu, kdo je spremljal stanje rib med praznjenjem bajerja in kateri ukrepi so bili izvedeni med 9. in 13. septembrom.
Kdo je odgovoren za pogin?
Društva zahtevajo še pojasnilo, koliko rib je poginilo, kdo je pogin evidentiral in ali bo izveden inšpekcijski oziroma strokovni nadzor nad ravnanjem odgovornega izvajalca ali koncesionarja.
Kritični so tudi do napotila, naj sami kontaktirajo koncesionarja, če sumijo, da izvedba odstopa od običajne prakse.
»Prijavitelj ne more biti tisti, ki mora po nastanku pogina ugotavljati, ali je izvajalec ravnal skladno s pravili stroke. To je naloga pristojnih služb oziroma nadzornih organov,« poudarjajo.
Najnovejše obvestilo in posnetek so pristojnim poslali kot dopolnitev prvotne prijave ter zahtevali takojšnjo preveritev dejanskega stanja na terenu.
Za pojasnila se bomo tudi na Ljubljanainfo obrnili na Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Zavod za ribištvo Slovenije ter Mestno občino Ljubljana. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
