Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ljubljanainfo kot prednostni vir na Googlu.

FOTO in VIDEO: Na Prešernovem trgu zazvenela Prešernova poezija, recital letos že 40. leto zapored

| v Kultura Lokalno

Osrednje praznično dogajanje ob Prešernovem dnevu je tudi letos potekalo na Prešernovem trgu, kjer so dramski umetniki pripravili jubilejni recital.

Ljubljana je Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, tudi letos obeležila z bogatim in množično obiskanimi kulturnimi dogodki, namenjenimi obiskovalcem vseh generacij. 

Osrednje dogajanje se je tradicionalno odvilo na Prešernovem trgu, kjer je potekal že 40. recital Prešernove poezije.

Recital, ki ga vse od začetkov pripravljajo člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije, se je začel opoldne. Uvod v dogodek je tudi letos zaznamovala Zdravljica, s katero sta nastopili dramska igralka Marijana Brecelj in šansonjerka Ana Vipotnik.

Slavnostni govornik Aleš Jan

Slavnostni govornik letošnjega jubilejnega recitala je bil profesor Aleš Jan, pobudnik in soustanovitelj prireditve. V nagovoru je poudaril pomen poezije kot javne besede ter vlogo kulture pri oblikovanju narodne zavesti in skupnega prostora dialoga.

Dogodek so poleg obiskovalcev na Prešernovem trgu spremljali tudi poslušalci radijskega programa Ars, recital pa so hkrati poslušali še v Vrbi na Gorenjskem in na ulicah Celja, s čimer je praznovanje kulturnega praznika dobilo širšo, vseslovensko razsežnost.

Štirideset let javnega prostora poezije

Recital Prešernove poezije, ki se je začel leta 1986, je v štirih desetletjih prerasel v enega redkih kontinuiranih javnih dogodkov, posvečenih umetniški besedi. 

V času nastajanja slovenske države je imel posebno simbolno vlogo, saj so dramski umetniki s svojo prisotnostjo v javnem prostoru poudarjali pomen kulture kot enega temeljnih stebrov narodne identitete.

Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
Foto: Ana Kregar
dsc06283.jpeg
dsc06284.jpeg
dsc06287.jpeg
dsc06289.jpeg
dsc06292.jpeg
dsc06295.jpeg
dsc06296.jpeg
dsc06299.jpeg
dsc06305.jpeg
dsc06306.jpeg
dsc06307.jpeg
dsc06308.jpeg
dsc06311.jpeg
dsc06313.jpeg
dsc06314.jpeg
dsc06318.jpeg
dsc06319.jpeg
dsc06323.jpeg
dsc06325.jpeg
dsc06329.jpeg
dsc06331.jpeg
dsc06213.jpeg
dsc06215.jpeg
dsc06219.jpeg
dsc06222.jpeg
dsc06234.jpeg
dsc06239.jpeg
dsc06244.jpeg
dsc06245.jpeg
dsc06257.jpeg
dsc06260.jpeg
dsc06263.jpeg
dsc06266.jpeg
dsc06267.jpeg
dsc06271.jpeg
dsc06272.jpeg
dsc06275.jpeg
dsc06278.jpeg
dsc06281.jpeg
dsc06282.jpeg
dsc06332.jpeg
dsc06334.jpeg
dsc06335.jpeg
dsc06338.jpeg
dsc06339.jpeg
dsc06343.jpeg
dsc06344.jpeg
dsc06346.jpeg
dsc06350.jpeg
dsc06353.jpeg
dsc06357.jpeg
Foto: Ana Kregar

Preberite še

Komentarji

Dominus Vobiscum (France Prešeren) / cenzurirana verzija

Oče Janez ječmen seje,
tam na polju pr’ Ljubljan’,
mim’ se vandrovček prismeje,
sam presveti Kozmijan.

Prav prijazno ga pozdravi:
”Kaj pa delaš Janez tu?!”
Janez pa je slabe volje:
”*urc te gleda!” reče mu.

”Kaj svetnika *urc bi gledal!”
reče c.
”Bom naredil coprnijo,
da bo svet v pokoro djan!”

Komaj misli te izreče,
z njive *urci poženo.
Janez brž po Katro teče:
”Katra, Katra kaj bo to?”

Katra ven iz kajže teče,
vid’ na njiv’ soldate stat,
od veselja si jo mane:
”Moj ga ‘ma t’ko sam za scat!”

Katra prvega natakne
gori doli vzdihujoč.
Niti enkrat ji ne zmakne,
z njim jo drajsa celo noč.

Drugo jutro polna njiva
samih strumnih je devic,
vse počepa in poriva,
saj na svet je dost’ prasic.

Izmed vseh ljubljanske frajle
najbolj vnetih so *izda,
zaslužile bi kolajne,
znajo *ukat kar za dva.

Sem prišle so na *urbanje,
tud’ Ljubljančanke gospe,
najdeb’lejši so le zanje,
da se v *izdah ne zgube.

Jel’ to morje Adrijansko,
ki tak strašno valovi.
Ne, to *izdovje je ljubljansko,
ki na *urcih se besni.

Sred največje *urbarije
pride mimo coprn’ca,
pa si zmisli coprnijo,
da bi stvar še lažje šla.

”Stojte *izde nenasitne!
Kaj nek *ukate čepe?
Zmatrajo se žile ritne,
lepš’ porivat je leže.

*urce ven iz zemlje spul’te
in zavijte jih v papir.
Z njim doma si *izde gul’te,
da bo rit imela mir.

Reci:”Dominus vobiscum!”
dominus ti v *izdo skoč’,
pa boš imela svoj pritiskum,
k’ te bo drajsal celo noč.

Kadar pride ti zastoči:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus ti iz ritke skoči
požegnavši te z vodo.

Ženske so tako storile,
*urc pod pajsko pa domov,
kar naprej so se gonile,
furt na furt jih je bezov.

Pele dominus so rano,
pele dominus zvečer.
Vse po poslah je poscano,
dominus je huda zver.

Tudi Katra s svojim leže
in nastavi si ga v rit.
Dominus ji koj postreže,
tri dni se je nič ne vid.

Še četrti in še peti
Katra v luštih izdrži.
A deveti in deseti
*izda več je ne srbi.

Že sta tedna dva minila,
Katra je že čisto preč,
je besede pozabila,
da b’ je *urc ne *ukal več.

Dominus pa kar poriva,
ne minute ni pr’ mir’.
Katra je napol še živa,
*izda kot zmečkan krompir.

Kje si *izdica nekdanja,
ki si *urce stiskala?
Razcefrana kakor cunja
blagor mu k’ spomin ima.

”O nesrečni *uk gol’fivi,”
še enkrat spregovori.
Med neštetimi porivi
bogu dušo izpusti.

Dajo gor jo na te pare,
ni je več ko par kosti.
Dominus naprej jih tare,
moč ustaviti ga ni.

Še ko trugo so zabili,
spaka je po njej bezov.
Kmal’ bi trugo iz rok spustili,
t’ko je butal ob pokrov.

S štriki so jo povezali
in spustili jo v zemljo.
Pol so patra poklicali,
pričak’vali, kaj da bo.

Pater grobu se približa
sliš’ v jami ropotat,
od strahu se brž prekriža,
mal’ ga tudi prime srat.

Pater dominus zapoje,
hoče Katro poškropit,
-*urc naj gleda žegne tvoje-
dominus mu skoči v rit.

K sreči mežnar se požuri:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus jo z rit odkuri,
več nazaj ga ni bilo.

Katra v grobu mir uživa,
moli zanjo če s’ kristjan.
”Vsega zla je *izda kriva!”
pravi sveti Kozmijan.

Komentarji

Dominus Vobiscum (France Prešeren) / cenzurirana verzija

Oče Janez ječmen seje,
tam na polju pr’ Ljubljan’,
mim’ se vandrovček prismeje,
sam presveti Kozmijan.

Prav prijazno ga pozdravi:
”Kaj pa delaš Janez tu?!”
Janez pa je slabe volje:
”*urc te gleda!” reče mu.

”Kaj svetnika *urc bi gledal!”
reče c.
”Bom naredil coprnijo,
da bo svet v pokoro djan!”

Komaj misli te izreče,
z njive *urci poženo.
Janez brž po Katro teče:
”Katra, Katra kaj bo to?”

Katra ven iz kajže teče,
vid’ na njiv’ soldate stat,
od veselja si jo mane:
”Moj ga ‘ma t’ko sam za scat!”

Katra prvega natakne
gori doli vzdihujoč.
Niti enkrat ji ne zmakne,
z njim jo drajsa celo noč.

Drugo jutro polna njiva
samih strumnih je devic,
vse počepa in poriva,
saj na svet je dost’ prasic.

Izmed vseh ljubljanske frajle
najbolj vnetih so *izda,
zaslužile bi kolajne,
znajo *ukat kar za dva.

Sem prišle so na *urbanje,
tud’ Ljubljančanke gospe,
najdeb’lejši so le zanje,
da se v *izdah ne zgube.

Jel’ to morje Adrijansko,
ki tak strašno valovi.
Ne, to *izdovje je ljubljansko,
ki na *urcih se besni.

Sred največje *urbarije
pride mimo coprn’ca,
pa si zmisli coprnijo,
da bi stvar še lažje šla.

”Stojte *izde nenasitne!
Kaj nek *ukate čepe?
Zmatrajo se žile ritne,
lepš’ porivat je leže.

*urce ven iz zemlje spul’te
in zavijte jih v papir.
Z njim doma si *izde gul’te,
da bo rit imela mir.

Reci:”Dominus vobiscum!”
dominus ti v *izdo skoč’,
pa boš imela svoj pritiskum,
k’ te bo drajsal celo noč.

Kadar pride ti zastoči:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus ti iz ritke skoči
požegnavši te z vodo.

Ženske so tako storile,
*urc pod pajsko pa domov,
kar naprej so se gonile,
furt na furt jih je bezov.

Pele dominus so rano,
pele dominus zvečer.
Vse po poslah je poscano,
dominus je huda zver.

Tudi Katra s svojim leže
in nastavi si ga v rit.
Dominus ji koj postreže,
tri dni se je nič ne vid.

Še četrti in še peti
Katra v luštih izdrži.
A deveti in deseti
*izda več je ne srbi.

Že sta tedna dva minila,
Katra je že čisto preč,
je besede pozabila,
da b’ je *urc ne *ukal več.

Dominus pa kar poriva,
ne minute ni pr’ mir’.
Katra je napol še živa,
*izda kot zmečkan krompir.

Kje si *izdica nekdanja,
ki si *urce stiskala?
Razcefrana kakor cunja
blagor mu k’ spomin ima.

”O nesrečni *uk gol’fivi,”
še enkrat spregovori.
Med neštetimi porivi
bogu dušo izpusti.

Dajo gor jo na te pare,
ni je več ko par kosti.
Dominus naprej jih tare,
moč ustaviti ga ni.

Še ko trugo so zabili,
spaka je po njej bezov.
Kmal’ bi trugo iz rok spustili,
t’ko je butal ob pokrov.

S štriki so jo povezali
in spustili jo v zemljo.
Pol so patra poklicali,
pričak’vali, kaj da bo.

Pater grobu se približa
sliš’ v jami ropotat,
od strahu se brž prekriža,
mal’ ga tudi prime srat.

Pater dominus zapoje,
hoče Katro poškropit,
-*urc naj gleda žegne tvoje-
dominus mu skoči v rit.

K sreči mežnar se požuri:
”Etkum spiritus tuo!”
Dominus jo z rit odkuri,
več nazaj ga ni bilo.

Katra v grobu mir uživa,
moli zanjo če s’ kristjan.
”Vsega zla je *izda kriva!”
pravi sveti Kozmijan.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura