Kaj pravi Mestna občina Ljubljana na vojno stanje v Ukrajini in v Gazi in kako smo na podoben scenarij pripravljeni v Ljubljani?
Vsak dan poslušamo in beremo o vojnih žariščih v Ukrajini in v Gazi in mnoge Ljubljančane je zaskrbelo, kaj bi sledilo, če bi se vojno žarišče v Evropi približalo slovenski prestolnici.
Smo v Ljubljani pripravljeni na kaj takega?
»Izkušnje z vojnih območji (Ukrajina, Izrael, Sirija ipd.) kažejo, da je velika večina ubitih ter ranjenih oseb zaradi neposrednega vojaškega spopada (streljanje z lahkim pehotnim orožjem ter uporaba minsko-eksplozivnih sredstev) ter tudi zaradi raketnih napadov ter topniškega obstreljevanje.
Slednje je nevarno zaradi fragmentacije ubojnih sredstev (delci granat in raket, ki nastanejo zaradi eksplozije slednjih) ter ruševine stavb ali zemlje, ki nastanejo ob zadetku.
Izkušnje kažejo, da za zaščito zadostuje že umik v klet oziroma drug primeren prostor, ki je zaščiten oziroma okrepljen.
V Ljubljani se zagotavlja sistem zaklonišč, ki v primeru nevarnosti omogočajo osnovno zaščito prebivalstva,« so povedali na oddelku za zaščito in reševanje mestne uprave Mestne občine Ljubljana.
Zaklonišč ni dovolj za vse
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za lansko leto kažejo, da ima Ljubljana 297.575 prebivalcev.
V občini Ljubljani ima delovno mesto približno 247.000 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Skoraj 142.500 (57 odstotkov) jih prebiva v drugih občinah in v Ljubljano dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihajajo na delo, še piše Statistični urad Republike Slovenije.
Torej je dnevno v Ljubljani okoli 440 tisoč ljudi. In koliko je zaklonišč?
»Na območju Mestne občine Ljubljana je po evidencah skupno 760 zaklonišč, s skupno kapaciteto nekaj manj kot 140.000 oseb.
Od tega je v upravljanju OZR MOL (javna zaklonišča) 46 zakloniščnih enot na 31 lokacijah, ki lahko sprejmejo 9.811 oseb,« so povedali na ljubljanski občini.
Pa v Sloveniji?
V Sloveniji gradimo zaklonišča od leta 1973, imamo 2.244 zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest.
Večina zaklonišč je v urbanih središčih. Na območju Mestne občine Ljubljana je v upravljanju oddelka za zaščito in reševanje 46 enot javnih zaklonišč. Tu niso zajeta zaklonišča v osnovnih šolah, zdravstvenih domovih in drugo, ki so namenjena uporabnikom storitev v objektih.
Kdo skrbi za zaklonišča?
Kot je razvidno iz zgornjih številk, je večina zaklonišč v zasebni lasti in za njihovo vzdrževanje in smotrno uporabo zaklonišč so odgovorni njihovi lastniki, kot je določeno v 67. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter 10. členu Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
»Oddelek za zaščito in reševanje mestne uprave Mestne občine Ljubljana vodi evidenco zaklonišč in skrbi za javna zaklonišča na območju Mestne občine Ljubljana.«
Ali so vsa zaklonišča pregledana?
Pa so zaklonišča primerna in lahko opravljajo svojo funkcijo, jih redno pregledujejo?
»Javna zaklonišča se redno preverjajo in obnavljajo glede na razpoložljiva sredstva.
Vsako leto se pridobi več potrdil o primernosti zaklonišč. Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami trenutno intenzivno izvaja izredne inšpekcijske nadzore nad stanjem vseh zaklonišč v Sloveniji.«
Kot so še povedali, inšpektorat od lastnikov zahteva potrdila o primernosti zaklonišč, ki jih izdajajo pooblaščene organizacije. Če potrdil ni, je treba pripraviti načrt ureditve zaklonišča, ki vključuje popis potrebnih del za pridobitev potrdila.
Zaklanjane v vojnem času
Zaklonišča in zaklonilnike gradijo za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Glede na odpornost se delijo na zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite.
Zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija. Zaklonilniki se praviloma pripravljajo v vojnem stanju za zaščito pred ruševinami.
Za zaklanjanje ljudi na javnih mestih se uporabljajo javna zaklonišča oziroma se v ta namen prilagajajo primerni objekti. Za javna zaklonišča skrbi lokalna skupnost.
V nevarnosti pripravljeno v 24 urah
Zaklonišča osnovne zaščite morajo zagotavljati zaščito pred nadpritiskom, ruševinami, radioaktivnimi padavinami, požari in učinki kemičnega orožja.
Opremljena morajo biti za daljše bivanje. Zaklonišča dopolnilne zaščite morajo zagotavljati zaščito pred ruševinami.
Lastnik in uporabnik morata zaklonišče vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti. Ob nevarnosti mora biti omogočen dostop in uporaba tistim osebam, ki jim je zaklonišče namenjeno.
Ob nevarnosti mora biti zaklonišče pripravljeno za uporabo v 24 urah. Spremembe zaklonišča, ki zmanjšujejo njegovo zaščitno funkcijo, praviloma niso dovoljene.
O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca. Evidenco o zakloniščih vodi občina. Evidenca vsebuje podatke o zaporedni številki, vrsti zaklonišča s številom mest, naslovu in imenu lastnika ter datum rednega pregleda zaklonišča.
Lastniki zaklonišč morajo občini na njeno zahtevo posredovati podatke iz prejšnjega odstavka. Za vzdrževanje zaklonišč in za njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. V zaklonišču mora biti izobešen zakloniščni red, ki ga določi minister za obrambo.
Zaklonišče – eno stranišče za 34 oseb, v njem 100 oseb
Zaklonišče je sestavljeno iz t. i. vhodnega hodnika, vhoda z zapornimi vrati, predprostora, bivalnega dela, strojnice, sanitarij, skladiščnega prostora ter zasilnega izhoda s peščenim filtrom.
Vhod v zaklonišče in zasilni izhodi iz zaklonišča morajo biti konstruirani tako, da so vrata za zapiranje vhodne in izhodne odprtine zaščitena pred neposrednim mehanskim, toplotnim in radiacijskim učinkom.
Bivalni prostori se praviloma predvidijo za največ sto oseb in so lahko med seboj ločeni z montažnimi stenami ali paravani iz negorljivega materiala.
V zaklonišču je potrebno predvideti število stranišč glede na funkcijo zaklonišča za drugi namen. Če število stranišč zaklonišča ne zadošča pogoju eno stranišče za 34 oseb, se v zaklonišču dodatno predvidijo suha stranišča.
Površina dela prostora, ki je namenjen za prezračevalne naprave, se določi po vrsti prezračevalne naprave. Peščeni oziroma mehanski predfiltri morajo biti v posebnem prostoru.
Najnujnejše količine vode za pitje in higienske potrebe se namestijo v bivalnem ali posebnem prostoru. Velikost prostora za skladiščenje opreme se določi po količini opreme, ki jo je treba skladiščiti.
Tla v zaklonišču morajo biti ravna in gladka, vendar ne smejo biti spolzka. Talna obloga mora biti iz materiala, ki se lahko čisti, pomiva in dekontaminira, ter je odporen proti obrabi.
Stene, pregrade in stropi zaklonišč so lahko trajno obložene z oblogami, ki niso krhke in se pri tresenju ne ločijo od podlage. Okrasne obloge in druge predmete iz krhkega materiala je treba odstraniti, ko se objekt uporablja za zaščito.
Opremo za bivalne prostore sestavljajo sedeži in ležišča, po potrebi tudi mize, stoli, omare, police in drugo. Število ležišč v zaklonišču mora znašati najmanj eno tretjino števila oseb, ki jih zaklonišče lahko sprejme.
Zaklonišča morajo imeti komplet gasilske in samoreševalne opreme za reševanje iz zaklonišča.
Zaloge pitne vode v zaklonišču in zaloge vode za higienske potrebe morajo znašati tri litre na dan za osebo.
Za rezervni samostojni vir se uporabljajo agregati na motorni pogon. Nadomestna razsvetljava se lahko napaja z ročnim električnim generatorjem ali s pomožnimi akumulatorskimi svetilkami, ki zagotavljajo najmanj tri ure električne energije iz lastnega akumulatorja. V bivalnem prostoru je možna telefonska povezava s krajevnim telefonskim omrežjem, ter radijska antena.
