Drama v zraku nad UKC Ljubljana: Dron ogrožal reševalni helikopter, storilcu grozi visoka globa

Na heliportu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so nedavno zaznali nevaren incident z dronom. Ta je dvakrat preletel pristajalno ploščad, pri čemer se je ob drugem preletu na območju nahajal helikopter, ki je bil v fazi odleta.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Martin Penko Šajn, skrbnik heliporta na Reševalni postaji UKC Ljubljana, je dron najprej preletel helikopter, ki je bil parkiran na ploščadi.

»Dron je najprej preletel parkiran helikopter na sami ploščadi, nato pa še drugič, ko je bil helikopter v fazi odleta in se je dvigal,« je povedal.

Dron je takrat opazil letalski tehnik iz helikopterske posadke in o dogodku nemudoma obvestil dežurnega reševalca gasilca na heliportu.

O nevarnosti obvestili naslednji helikopter

Ko je helikopter varno zaključil odlet, je reševalec gasilec opozoril tudi posadko naslednjega napovedanega helikopterja, da se najverjetneje nekje v okolici pristajalne ploščadi nahaja dron.

O incidentu so prek centra 113 obvestili policijo, prav tako dežurnega nadzornika Službe za korporativno varnost UKC Ljubljana in skrbnika heliporta.

Penko Šajn je po dogodku govoril s pilotom helikopterja in pridobil dodatne podatke. Telefonsko in pisno je obvestil predstavnike Službe za korporativno varnost, Boštjana Trpina, vodjo Reševalne postaje UKC Ljubljana Martina Čeha in druge pristojne ter pripravil dokumentacijo za prijavo Agenciji za civilno letalstvo. Prijavo so podali naslednji dan dopoldne.

Storilca še niso našli

Ker UKC Ljubljana še nima sistema za pasivno zaznavanje dronov, so dron zaznali le vizualno.

»Vse podatke, ki smo jih imeli, smo v poročilu posredovali Agenciji za civilno letalstvo in policiji. Storilca za zdaj še niso našli,« je povedal Penko Šajn.

Po oceni letalskega tehnika iz helikopterske posadke je šlo za srednje velik dron, ki je bil zagotovo težji od 250 gramov. Zato bi lahko pomenil veliko nevarnost za helikopter in okolico kliničnega centra.

Ni znano, ali je z njim upravljal domačin ali tujec. Po oceni Penka Šajna je imel upravljavec nekaj znanja, vendar je morda preizkušal srečo ali pa si je želel helikoptersko dogajanje ogledati od blizu.

»Razumem, da so helikopterske operacije v naši ustanovi izredno zanimive za javnost. Ljudje postanemo kot majhni otroci in radi gledamo helikopterje, vendar je treba to početi varno.«

Kot je dodal, lahko ljudje helikopterje občudujejo z Bohoričeve ulice, ne da bi pri tem kogarkoli ogrožali.

»Pogledamo navzgor, ga občudujemo, se jim zahvalimo za to, kar delajo, in gremo naprej. Ne uporabljamo dronov in drugih naprav, ki bi lahko ogrozile vse udeležene in bližnjo okolico kliničnega centra.«

Trk bi lahko povzročil odpoved repnega rotorja

Stotnik Matija Zupančič, pilot 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske, je opozoril, da dron v bližini helikopterja za posadko pomeni resno nevarnost.

Glavna naloga posadke je zagotoviti varen in čim hitrejši let. Že zaradi prisotnosti drona bi moral pilot prekiniti pristanek ali odlet oziroma izvesti manever izogibanja.

»S tem izgubljamo čas, še posebej, če je pacient še na krovu,« je poudaril Zupančič.

Trk z dronom sicer ne pomeni nujno, da bi helikopter strmoglavil, lahko pa bi poškodoval njegove ključne dele. Zupančič je izpostavil predvsem repni rotor.

»Trk z dronom lahko povzroči vibracije ali celo odpoved repnega rotorja, kar predstavlja resno težavo.«

Ker helikopterji pristajajo na vrhu UKC Ljubljana, posadke med pristajanjem pričakujejo varen zračni prostor. Takrat morajo biti osredotočene na varen pristanek in čim hitrejšo predajo pacienta v nadaljnjo oskrbo.

Ogroženi so tudi ljudje na tleh

Zupančič je opozoril tudi na nevarnost laserjev, usmerjenih proti helikopterjem. Če svetloba zaslepi pilota in povzroči napako pri upravljanju helikopterja, niso ogroženi le posadka in pacient, temveč tudi ljudje na tleh.

»Razumemo, da gre lahko za otroško igro, vendar to za posadko in druge udeležence predstavlja resno nevarnost. Zato vse pozivam, naj laserjev ne uporabljajo za takšne namene in naj z droni ne letijo v okolici pristajanja helikopterjev.«

Vzpostavili bodo sistem za zaznavanje dronov

Boštjan Trpin iz Službe za korporativno varnost UKC Ljubljana je povedal, da na to problematiko opozarjajo že dlje časa. O njej so potekali tudi medresorski sestanki s pristojnimi ministrstvi.

Zadnje incidente so prijavili Agenciji za civilno letalstvo, Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za zdravje in policiji.

V prihodnjih tednih nameravajo testno vzpostaviti pasivno protidronsko zaščito. Ta bo omogočala določitev lokacije drona in njegovega upravljavca, kar bo pristojnim organom pomagalo pri sankcioniranju kršiteljev.

»Pasivna zaščita pomeni zaznavanje dronov. Zaznamo lahko lokacijo drona in njegovega operaterja,« je pojasnil Trpin.

Aktivna zaščita, s katero bi dron onesposobili, na območju UKC Ljubljana ne pride v poštev. Ker gre za gosto poseljeno območje, bi lahko dron po onesposobitvi padel na ljudi.

»Elektronsko je mogoče preprečiti nadaljnje letenje, vendar bi to pomenilo, da bi dron padel na gosto poseljeno območje. Glede na to, da sklepamo, da gre večinoma za turiste, zaradi nekaj fotografij ne želimo ogrožati življenj.«

Podrobnosti o trenutnem varnostnem nadzoru na območju heliporta Trpin ni želel razkriti.