8. junija je bila v Slovenskem narodnem gledališču Drama v Ljubljani zadnja predstava, stavbo bodo zdaj začeli obnavljati in gledališče začasno preselili v Šiško.
Za zadnjo predstavo v dotrajani Drami, Slovenskem narodnem gledališču so izbrali uprizoritev ljubezenske zgodbe Edmonda Rostanda z naslovom Cyrano de Bergerac, v naslovnih vlogah sta blestela Jure Henigman kot Cyrano in Tina Vrbnjak kot Roksana.
S tem so se v petek zaprla vrata ljubljanske Drame, ki jo bodo zdaj začasno preselili v industrijsko cono v Šiški, na Litostrojsko cesto 56 oziroma kar L56. Poleg 139 zaposlenih, med katerimi je 42 igralk in igralcev, selijo tudi nekaj opreme.
Stvari, ki so večinoma menda že zapakirane, med njimi 130 reflektorjev z velikega odra in 70 z malega odra, pa preko 80 škatel rekvizitov in več sto metrov kostumov in oblek ter arhiv naj bi na novi naslov prispeli konec meseca.
Da dvorana vsaj malo spominjala na staro zgradbo in legendarno Dramo, bodo v Šiško prenesli tudi 361 sedežev velike dvorane, ki bodo montirani v novo dvorano velikega odra.
Zgodovina stavbe - nekoč prostor za veselice in sabljanje
Na širšem prostoru današnje Drame je bilo v začetku 18. stoletju igrišče Ballhaus, ki ga je postavil Jakob pl. Schellenburg. V trinadstropni stavbi so organizirali veselice, razne igre z žogo, plese, sabljanje in podobno.
Od leta 1781 so jo uporabljali kot stanovsko žitnico po tem, ko je bila leta 1784 zgrajena reduta - danes na lokaciji stoji šola Zavoda Janeza Levca na Levstikovem trgu. Mestna občina je hišo kupila leta 1892 in jo podrla skupaj s še tremi sosednjimi hišami.
Nemško gledališče in Nemška hiša
Na tej lokaciji so potem zgradili po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa med letoma 1909 in 1911 Nemško gledališče in za njim Nemško hišo. Investitor je bila Kranjska hranilnica. Zgradba se je Imenovala Jubilejno gledališče Franca Jožefa I.
V gledališču so predvajali predvsem nemške predstave. Otvoritev je bila 4. oktobra 1911 z Wagnerjevim Kaisermarschem, slavnostnim govorom in uprizoritvijo predstave Habsburg, ki jo je napisal baron Alfred Berger.
Po vojni kinodvorana, nato SNG Drama
Med prvo svetovno vojno so stavbo oblasti spremenile v kinodvorano, od leta 1919 pa v stavbi domuje Slovensko narodno gledališče. Kot prvo so uprizorili igro Tugomer (Josip Jurčič in Fran Levstik). Gledališče je dobilo ime Narodno gledališče v Ljubljani – Drama. Med drugo svetovno vojno so gledališče preimenovali v Državno gledališče Ljubljana, po vojni pa v Dramo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Leta 1952 je bila izvedena prva prenova in povečanje odra. Med letoma 1964 in 1967 so na bočnih straneh odrskega stolpa prizidali večja prizidka, leta 1976 je bila urejena in tlakovana okolica zgradbe.
Celotna okolica je bila urejena po zamisli arhitekta Miloša Bonče. Med letoma 1978 in 1979 so prenovili notranjost dvorane in v njej namestili nove stole za 500 ljudi. Leta 1987 so pod vodstvom arhitekta Bora Rotovnika prenovili zunanjščino starejšega dela stavbe in na osnovi sondiranja in primerjalnih analiz vrnili pročeljem zeleno barvo.
Leta 2014 so se začele nove priprave na prenovo, na arhitekturnem natečaju leta 2017 je bila izbrana rešitev biroja Bevk Perović arhitekti.
Avgusta 2022 je vlada Slovenije uvrstila prenovo Drame med vladne razvojne projekte. Julija 2023 so se okoli stavbe začela arheološka izkopavanja, prenova, v okviru katere se bo glavna stavba sanirala, prizidka pa porušila in zgradila nova, pa naj bi trajala od leta 2024 do 2026.
