Med zadnjimi izkopavanji so arheologi našli ostanke dolgo iskanih srednjeveških vrat, odkrili pa tudi novec iz 4. stoletja in sledove antičnega kovaškega ognjišča.
Kaj se skriva pod enim najbolj prepoznavnih simbolov Ljubljane? Arheologi so med zadnjo etapo izkopavanj na Ljubljanskem gradu prišli do odkritja, ki ga lahko uvrstimo med najpomembnejša v zadnjih desetletjih.
Na zahodnem delu grajskega griča so namreč odkrili ostanke zidanih vrat, katerih natančna lokacija je raziskovalcem desetletja ostajala neznana.
Odkritje pomembno dopolnjuje razumevanje povezave med srednjeveško Ljubljano in gradom ter razkriva nove podrobnosti o tem, kako so prebivalci nekoč dostopali do mestne utrdbe.
Najnovejše najdbe so zdaj predstavljene na razstavi Med obrambo in trgovino: Grad, simbol mesta Ljubljane, ki je od 16. junija do 4. oktobra na ogled v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana.
Več kot 60 let raziskav se bliža zaključku
Arheološke raziskave na območju Ljubljanskega gradu potekajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prve so bile izvedene v okviru konservatorskih posegov, obsežnejše sistematične raziskave pa so se začele leta 1988 med prenovo gradu.
Zadnja etapa raziskav, ki od decembra 2025 poteka na grajski bastiji, predstavlja zaključek več kot šestdesetletnega raziskovanja ene najpomembnejših zgodovinskih točk v prestolnici.
Arheologi so raziskovali območje obrambnega jarka in dele bastije, kjer je bil vse do 16. stoletja glavni dostop na grad.
Sledi življenja od antike do danes
Letošnja izkopavanja so razkrila vrsto najdb, ki pričajo o dolgi in razgibani zgodovini grajskega griča.
Med najstarejšimi odkritji izstopata novec iz 4. stoletja in ostanki antičnega kovaškega ognjišča, ki dokazujeta, da je bilo območje poseljeno že v času antike, dolgo pred nastankom srednjeveškega gradu.
Pretekle raziskave so sicer že razkrile skromne prazgodovinske ostanke, nove najdbe pa pomembno dopolnjujejo sliko najzgodnejše poselitve tega prostora.
Od trgovine do obrambe
Razstava nosi naslov Med obrambo in trgovino z razlogom. Izbrane najdbe namreč prikazujejo dve ključni vlogi, ki ju je imel grad skozi stoletja.
Vodja arheoloških raziskav Helena Rismondo je poudarila: »Arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu potekajo od sredine decembra lanskega leta. Razkrile so nam vrsto zanimivih najdb od časa četrtega stoletja našega štetja vse do današnjih dni.«
Dodala je, da preteklost razkrivajo tako predmeti vsakdanje rabe kot tudi prestižnejši predmeti.
»Preteklost se nam razkriva skozi drobne predmete vsakdanje rabe, kot so naprstniki, svetinjice, pokrovčki za pipe in gumbi, pa tudi bolj prestižne, kot je pečatnik, koščena šahovska figurica ali drobna kovinska sova.«
Po njenih besedah razstava skozi najdbe izpostavlja dve plati življenja na gradu: »Z novci in plombami na trgovski vidik ter s puščičnimi ostmi in kamnitimi kroglami na obrambo.«
Razkrili tudi ostanke najstarejših utrdb
Med pomembnejšimi odkritji so tudi sledovi najzgodnejših lesenih utrdb iz 11. in 12. stoletja, ki so stale na območju še pred izgradnjo zidane srednjeveške trdnjave.
Arheologi so našli ostanke konstrukcije palisade, lončarske peči in stare dostopne poti, ki je nekoč povezovala grad z mestom.
Posebno poglavje predstavlja 15. stoletje, ko je nevarnost turških vpadov spodbudila obsežno utrjevanje gradu. Takrat so nastali novi obrambni objekti, vhodni stolpi in utrjene poti, ki so gradu dali podobo, kakršno v osnovnih potezah poznamo še danes.
Odkritje, ki spreminja pogled na srednjeveško Ljubljano
Največ zanimanja med strokovnjaki vzbuja prav odkritje ostankov zidanih vrat z masivnim obzidjem na zahodnem delu grajskega griča.
Vrata so grad povezovala z Mestnim trgom, njihova natančna lokacija pa je bila desetletja ena večjih ugank raziskovanja Ljubljanskega gradu.
Novo odkritje ne pomeni zgolj pomembnega arheološkega dosežka, temveč ponuja tudi nove odgovore o razvoju srednjeveške Ljubljane, njenih obrambnih sistemov in prometnih povezav.
Po več kot šestdesetih letih raziskav Ljubljanski grad tako še vedno razkriva skrivnosti, ki na novo pišejo zgodovino mesta.