Pred kliničnim centrom sta spregovorila za javnost v želji, da bi bili ljudje v tem bolj ekstremnem vremenu varni.
Slovenijo je zajel vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev trajal več dni. Zaradi visokih temperatur so zdravniki danes pred Urgentnim blokom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozorili na nevarnosti, ki jih vročina predstavlja predvsem za starejše, kronične bolnike in druge ranljive skupine prebivalstva.
Vodja Internistične prve pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Hugon Možina in urgentni zdravnik Zdravstvenega doma Ljubljana Miha Košir sta predstavila najpogostejše zdravstvene težave, povezane z vročino, ter pojasnila, kako se pred njimi zaščititi in kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč.
Več bolnikov prišlo po pomoč
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana v zadnjih dneh opažajo nekoliko več bolnikov kot običajno. Po besedah Možine gre predvsem za starejše ljudi z več kroničnimi boleznimi, pri katerih pride do poslabšanja zdravstvenega stanja.
»Ko izključimo druge običajne vzroke in ne najdemo ničesar novega, pa seveda pomislimo tudi na izčrpanost zaradi vročinskega vala,« je povedal.
Tudi Košir je potrdil nekoliko povečan priliv bolnikov. Kot je pojasnil, gre večinoma za starejše kronične bolnike, pri katerih se zdravstveno stanje poslabša, deloma tudi zaradi vročinske obremenitve.
Ob tem v zadnjem času opažajo tudi več prebavnih težav. Ljudje bruhajo, imajo drisko in druge prebavne simptome. Zaradi teh težav so dodatno izpostavljeni nevarnosti dehidracije, ki jo zdravniki v takšnih primerih pogosto ugotavljajo.
Najbolj ogroženi so otroci in starejši
Možina je poudaril, da so najbolj ogroženi najmlajši in najstarejši.
»Najmlajši zato, ker njihovi mehanizmi za uravnavanje telesne temperature še niso dovolj razviti, poleg tega imajo majhno telesno prostornino in veliko telesno površino, zato se lahko zelo hitro segrejejo.«
Posebno pozornost je treba nameniti tudi starejšim. »Pomagajmo svojim starejšim sorodnikom, sosedom in znancem,« je še izpostavil.
Po njegovih besedah so posebej ogroženi tudi ljudje, ki se ne morejo umakniti iz vročega okolja, bodisi zaradi nepokretnosti, slabše pokretnosti ali težav pri presoji situacije.
Posebna previdnost pri nekaterih zdravilih
Možina je opozoril tudi na bolnike, ki jemljejo zdravila za visok krvni tlak in zdravila za odvajanje vode.
Takšni bolniki naj si redno merijo krvni tlak in spremljajo telesno težo. Če opazijo, da jim telesna teža pada, lahko to pomeni, da izgubljajo preveč tekočine in so dehidrirani. Podobno velja za bolnike, pri katerih pride do padca krvnega tlaka.
V takšnih primerih svetuje posvet z izbranim zdravnikom, ki posameznika najbolje pozna in lahko ustrezno prilagodi zdravljenje.
Dolgotrajna vročina dodatno obremenjuje organizem
Košir je opozoril, da vročina postane še posebej obremenjujoča, kadar traja dlje časa.
»Ko pa vročinski val traja deset ali štirinajst dni, se toplota kopiči tako v okolju kot v organizmu. Takšna dolgotrajna obremenitev je posebej naporna za starejše ljudi in otroke.«
Kako se zaščititi?
Med osnovnimi priporočili je Košir izpostavil prezračevanje in hlajenje prostorov zgodaj zjutraj oziroma ponoči, zadosten vnos tekočine ter izogibanje alkoholu, kavi in pravim čajem, saj vse te pijače povečujejo izgubo tekočine.
Če je mogoče, naj starejši opravke, kot je nakupovanje, opravijo zgodaj zjutraj. Če imajo pomoč svojcev, še toliko bolje.
Kdaj je treba poiskati pomoč?
Med opozorilnimi znaki so splošna oslabelost, slabo počutje, vrtoglavica ob vstajanju, pospešen ali šibek srčni utrip ter padec krvnega tlaka. To so lahko znaki dehidracije.
»Takrat je treba počivati, se umakniti v hladen prostor, piti dovolj tekočine in po potrebi poiskati zdravniško pomoč.«
Košir je opozoril tudi, da samo pitje velikih količin vode ni vedno dovolj.
»S potenjem namreč ne izgubljamo le vode, temveč tudi elektrolite.«
Če nadomeščamo samo vodo, lahko pride do porušenega ravnovesja v telesu. V hujših primerih lahko to povzroči mišične krče, v zelo redkih in hudih primerih pa tudi resne zaplete.
Zato odsvetujejo pretirano pitje vode v količinah štirih ali petih litrov naenkrat, saj lahko takšni vnosi povzročijo več škode kot koristi.
Manj prihodov v bolnišnico kot pred desetletjem
Čeprav vročina vsako leto predstavlja dodatno obremenitev za zdravstveni sistem, Možina ocenjuje, da so ljudje danes bolje pripravljeni kot nekoč.
Spomnil je na raziskavo, ki so jo pred leti opravili skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in ugotovili, da je danes prihodov v bolnišnico zaradi vročinskih valov manj kot pred desetletjem.
»Ta osveščenost se pozna in pomaga,« je sklenil.
