Občinski del je že pol leta zaprt, zasebni ponudniki pa pripravljajo novo podobo podhoda.
Peko, Mura, Alpina, Tkanina. Imena, ki jih številni Ljubljančani še danes povezujejo s podhodom Ajdovščina. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je veljal za eno najbolj živahnih trgovskih in gostinskih središč v prestolnici.
Letos mineva 50 let od odprtja podhoda. V tem času se je mesto močno spremenilo, podhod pa je izgubil svojo nekdanjo vlogo. Danes ga v javnosti pogosto spremlja sloves zapuščenega in propadajočega prostora. Toda dejanska podoba podhoda je precej bolj raznolika.
Nostalgija po nekdanjem mestnem središču
Da podhod Ajdovščina med Ljubljančani še danes vzbuja močna čustva, smo ugotovili že med obiskom. Mnogi mimoidoči, predvsem starejši, se ga še vedno spominjajo kot enega najživahnejših mestnih prostorov, kjer se ni le nakupovalo, temveč tudi družilo.
»To je bilo središče najpomembnejših modnih znamk tistega časa. Podhod je veljal za nekaj posebnega, za simbol sodobne Ljubljane,« nam je povedala ena od mimoidočih Ljubljančank.
Po njenih besedah ni šlo zgolj za trgovsko središče, temveč tudi za arhitekturno novost, ki je mestu dajala občutek sodobnosti.
Podhod danes živi drugače
Nekdanjih časov se spominja tudi Marko Popović, direktor družinske Mestne gostilne Skriti kot, ki v podhodu posluje že več kot dve desetletji.
»Kolegi iz Ajda Fast Fooda, ki tukaj delujejo že skoraj štiri desetletja, se spominjajo časov, ko so v enem dnevu postregli tudi več kot 500 gostov,« pripoveduje.
Ob sprehodu skozi podhod smo ugotovili, da je njegova podoba precej bolj raznolika, kot kaže njegov sloves. Del prostorov res kaže znake dotrajanosti, predvsem v bližini zaprtih poslovnih prostorov. Po drugi strani pa zasebni del podhoda ostaja živahen.
Večina lokalov je zasedenih in posluje, v zadnjem obdobju pa so se odprle tudi nove dejavnosti, med njimi fitnes Shape House Metalka in restavracija Jamuna. Poleg njiju tam delujejo že omenjena Mestna gostilna Skriti kot, Ajda Fast Food, Čokoladnica, Guarda Caffe, NKD in drugi ponudniki.
Dober obisk potrjuje tudi Popović. »V času kosila v nekaj urah pogosto postrežemo več kot 300 gostov,« pravi in dodaja, da podobno velja tudi za druge ponudnike. Po njegovih besedah danes v podhod prihaja manj naključnih mimoidočih kot nekoč, zato se gostje zanj odločajo bolj načrtno.
Kaj načrtuje Mestna občina Ljubljana?
Mestna občina Ljubljana že več let napoveduje prenovo podhoda in ureditev minipleksa v občinskem delu, ki je danes zaradi varnostnih razlogov zaprt.
Da bi preverili, v kateri fazi je projekt, smo občini poslali vprašanja o načrtovanih ukrepih za izboljšanje podobe podhoda ter reševanje težav s čistočo, vandalizmom in varnostjo, na katere so opozorili tudi naši sogovorniki. Zanimalo nas je tudi, ali je za minipleks že pridobljeno gradbeno dovoljenje, kakšna je trenutno ocenjena vrednost investicije, ali se je ta vmes podražila in kakšno vlogo naj bi podhod dobil po prenovi.
Vprašanja o tej tematiki smo Mestni občini Ljubljana poslali že v začetku prejšnjega tedna, vendar do objave članka odgovorov na naša pisna vprašanja nismo prejeli.
Na prenovo ne čakajo križem rok
Medtem ko prenova občinskega dela še čaka na izvedbo, lastniki lokalov v zasebnem delu podhoda ne želijo zgolj čakati.
»Že nekaj mesecev pripravljamo skupen projekt prenove identitete podhoda,« pravi Popović.
Načrtujejo enotno grafično podobo, sodobnejšo usmerjevalno signalizacijo, skupno spletno stran vseh ponudnikov ter intenzivnejšo promocijo. Po njegovem mnenju največja težava danes ni ponudba, temveč ugled podhoda, ki ne odraža dejanskega stanja.
Prepričan je tudi, da ima podhod velik podjetniški potencial. Nahaja se v samem središču Ljubljane, poslovni prostori pa so cenovno dostopnejši kot na najbolj izpostavljenih mestnih ulicah.
Občinski del sameva, zasebni cveti
Medtem ko občinski del podhoda že več kot pol leta sameva zaprt, njegova prihodnost pa je odvisna od prenove, ki jo napoveduje Mestna občina Ljubljana, zasebni del po besedah tamkajšnjih ponudnikov doživlja eno najuspešnejših obdobij v zadnjih dveh desetletjih.
Popović ob tem ostaja optimističen. »Če bomo uspešno izvedli občinsko prenovo z minipleksom in hkrati uresničili načrtovano prenovo identitete podhoda, lahko ta znova postane pomemben del mestne ponudbe.«
Da je takšen razvoj mogoč, kažejo tudi primeri iz drugih evropskih mest. V Dunaju, Gradcu, Münchnu, Salzburgu in Zagrebu podzemni prehodi niso namenjeni le prehodu pešcev, temveč v njih uspešno delujejo restavracije, kavarne, pekarne, trgovine, fitnesi in druge dejavnosti, zaradi katerih jih ljudje obiskujejo namenoma.
