Črne tržnice na temnem spletu ponujajo skoraj vse, predvsem pa tisto, kar je prepovedano.
Droge, avtomatske puške, ukradeni podatki, ponarejeni dokumenti in hekerska orodja. Črne tržnice na temnem spletu ponujajo vse našteto in še več. Tudi Ljubljana je zastopana na njem. Kako?
Kaj sploh je to?
Temni splet, imenovan tudi »dark web« oziroma darknet, je del interneta, do katerega praviloma ni mogoče dostopati na enak način kot do običajnih spletnih strani.
Vsebine na njem niso dostopne prek običajnega spletnega iskanja, za dostop pa je potrebna posebna programska oprema oziroma uporaba posebnih omrežij, med najbolj znanimi je Tor.
Kot pojasnjuje slovenska Wikipedia, zasebnost temnega spleta temelji na posebnih anonimnih omrežjih, znotraj katerih poteka komunikacija. Njegove korenine segajo že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se začela razvijati omrežja, ločena od takratnega Arpaneta, predhodnika današnjega interneta.
Temni splet sam po sebi ni nezakonit. Anonimnost, ki jo omogoča, se lahko uporablja za zaščito zasebnosti, anonimno komunikacijo in izmenjavo informacij. Vendar je zaradi možnosti prikrivanja identitete postal tudi prostor za številne kriminalne dejavnosti.
Na njem že leta delujejo tako imenovane »darknet markets« oziroma črne spletne tržnice, namenjene ponudbi in prodaji prepovedanega blaga in storitev.
Na prvi pogled lahko spominjajo na povsem običajne spletne trgovine. Prodajalci objavljajo ponudbo, kupci izbirajo blago, na nekaterih tržnicah lahko ocenjujejo prodajalce, plačila pa pogosto potekajo s kriptovalutami.
Le da ponudba še zdaleč ni običajna.
Na teh tržnicah se pojavljajo prepovedane droge, orožje, ponarejeni dokumenti, ukradeni osebni in finančni podatki, zlonamerna programska oprema ter različne kriminalne storitve.
Europol opozarja, da se ukradeni podatki prodajajo in preprodajajo tudi prek forumov na temnem spletu, šifriranih kanalov in kriminalnih spletnih tržnic. Med drugim je mogoče naleteti na ukradene prijavne podatke ter dostope do različnih računov in omrežij.
Toda anonimnost temnega spleta ni popolna. Med tistimi, ki so jih kriminalisti izsledili zaradi poslovanja na njem, so bili tudi Slovenci.
Ena najbolj odmevnih slovenskih zgodb pa vodi naravnost v Ljubljano.
Od tu pošiljala avtomatske puške
Ljubljanski kriminalisti so leta 2016 razkrili primer, v katerem sta bila osumljena 39-letnik z območja Ljubljane in 33-letnik iz širše okolice Ljubljane.
Po ugotovitvah policije sta na črni tržnici na darknetu oglaševala prodajo prepovedanega orožja.
In ni šlo zgolj za manjše kose orožja.
Policija je ugotovila, da sta med drugim prodala dve avtomatski puški. Ena je bila avtomatska puška M70 oziroma tako imenovani kalašnikov z nabojnikom in 30 naboji, druga pa avtomatska puška Zagi M91.
Prek temnega spleta sta ponujala oziroma prodajala tudi večje količine nabojev različnih kalibrov, dimne ročne bombe, topovske udare ter plinsko pištolo Walther P99 z naboji.
Orožje sta po ugotovitvah kriminalistov nabavljala na območju Slovenije, ga prevzemala na območju Ljubljane, ga tu ustrezno zapakirala ter nato prek poštnih in logističnih centrov pošiljala kupcem.
Paketi so potovali v Francijo, na Nizozemsko, Švedsko, v Veliko Britanijo in na Norveško.
Tako sta dvigovala?
Tudi način plačevanja je bil značilen za trgovanje na temnem spletu. Kupci so dogovorjeno ceno plačali z bitcoini.
Toda digitalni denar je na koncu postal povsem običajna gotovina. Policija je ugotovila, da sta osumljena prejete bitcoine dvigovala na bitcoin avtomatih na območju Ljubljane in jih nato zamenjala v evre.
Dobiček sta si razdelila glede na vložek in delo pri nabavi, pakiranju in pošiljanju orožja.
Primer je bil dovolj odmeven, da ga je v svoji oceni organiziranega kriminala posebej izpostavil tudi Europol.
Droge so eden največjih poslov
Orožje pa predstavlja le del ponudbe kriminalnih tržnic. Med najbolj razširjenim blagom na temnem spletu so prepovedane droge.
Kako obsežen je lahko takšen posel, je pokazala velika slovenska kriminalistična preiskava, zaključena leta 2021.
Kriminalisti so preiskovali štiričlansko kriminalno združbo, ki je vzpostavila mednarodno mrežo za prodajo drog. Po ugotovitvah policije je prodaja potekala izključno prek črnih tržnic na temnem spletu, kupci pa so plačevali s kriptovalutami.
Ponudba je bila izjemno široka.
Policija je med preiskavo zasegla okoli 400 kilogramov prepovedanih drog. Med njimi so bili amfetamin, metamfetamin, kokain, heroin, MDMA, konoplja, hašiš, ketamin in druge snovi.
Kriminalisti so ugotovili, da je vodja združbe samo na eni izmed črnih tržnic med aprilom 2018 in julijem 2020 prodal za več kot 600.000 evrov prepovedanih drog.
Eden izmed osumljencev je bil z območja Policijske uprave Ljubljana, tudi ena izmed hišnih preiskav pa je bila opravljena na njenem območju.
Naši kriminalisti preiskovali tudi nakupe nezakonitega gradiva
Še ena preiskava, ki je neposredno povezana z Ljubljano, se je začela januarja 2023.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so prejeli podatke, da si je več slovenskih državljanov od leta 2021 prek temnega spleta pridobivalo nezakonito gradivo spolnih zlorab otrok.
Za posamezne transakcije so s kriptovalutami plačevali približno od 20 do 50 evrov.
Kriminalisti so na podlagi podatkov domačih in tujih družb ter sodelovanja s tujimi varnostnimi organi identificirali pet slovenskih državljanov z območij policijskih uprav Ljubljana, Koper in Kranj.
Primer je pokazal tudi, da uporaba temnega spleta, kriptovalut in drugih načinov prikrivanja identitete še ne pomeni, da uporabnikov ni mogoče izslediti.
Kaj vse se torej skriva na črnem trgu?
Razpon ponudbe je ogromen. Europol je v preteklih preiskavah na kriminalnih tržnicah dokumentiral prodajo drog, orožja, ukradenega blaga, ukradenih osebnih in plačilnih podatkov, ponarejenih identifikacijskih dokumentov, zlonamerne programske opreme in hekerskih orodij.
Razsežnost nekaterih nekdanjih tržnic je bila primerljiva z velikimi spletnimi platformami.
Preden so organi pregona zaprli AlphaBay, je imela več kot 200.000 uporabnikov in okoli 40.000 prodajalcev. Na njej je bilo več kot 250.000 oglasov za prepovedane droge in nevarne kemikalije ter več kot 100.000 oglasov za ukradene ali ponarejene dokumente in dostope, ponarejeno blago, zlonamerno programsko opremo, hekerska orodja, orožje in druge nezakonite storitve.
Temni splet ne pomeni popolne anonimnosti
Prav slovenski primeri kažejo, da izraz »temni splet« ne pomeni, da je storilec za policijo neviden.
Pri preiskavah sodelujejo policije različnih držav, Europol, podjetja, ki upravljajo kriptoborze, in drugi akterji. Sledi lahko pustijo tako denarne transakcije kot komunikacija in fizična dostava kupljenega blaga.
Ljubljanski primer prodaje orožja je dober primer prepletanja virtualnega in resničnega sveta.
Ponudba je bila objavljena na skriti spletni tržnici, plačilo je potekalo z bitcoini, toda orožje je bilo treba nekje dobiti, ga zapakirati in poslati. Kriminalisti so ugotovili, da se je pomemben del tega dogajanja odvijal prav v Ljubljani.
Črni trg temnega spleta je tako lahko skrit pred običajnimi spletnimi iskalniki, posledice trgovanja na njem pa so še kako resnične.
