Meritve Kmetijskega inštituta Slovenije napovedujejo enega najboljših letnikov doslej.
Nad Ljubljano, na pobočju z razgledom na mesto, se razteza Grajski vinograd. Danes zjutraj je bilo tam precej živahno. Že v zgodnjih urah se je od daleč slišala slovenska glasba, v zraku pa je bilo čutiti praznično vzdušje - začela se je trgatev.
Deset let in več kot 8000 steklenic
Razmere za dozorevanje grozdja so bile letos zelo dobre. Z zelenimi deli v vinogradu so poskrbeli, da sta bila obremenitev trt in osvetljenost grozdja ustrezna, pomagalo pa je tudi vreme.
Prva trgatev je bila 12. septembra 2018, dve leti po zasaditvi. Trte so takrat obrodile približno pol kilograma grozdja na trto. Kmalu zatem je vinograd dosegel polno rodnost.
Letno ustekleničijo približno tisoč steklenic, doslej pa so, vključno z letnikom 2025, napolnili nekaj več kot 8000 steklenic grajskega vina.
Letnik 2025 so negovali z zorenjem v lesenih sodih in ležanjem na finih drožeh. Vini sta harmonični, v dobri kondiciji in imata potencial za nadaljnje zorenje v steklenici.
Za strokovno vodenje, od spomladanske rezi do trgatve in stekleničenja, skrbi ekipa Kmetijskega inštituta Slovenije pod vodstvom Francija Čuša.
Za urejenost vinograda skrbijo tudi zaposleni Ljubljanskega gradu.
»Sredi Ljubljane praktično nepredstavljivo«
Čuš je letošnji letnik označil za vrhunskega.
»Sladkorne stopnje kažejo na odličnost letošnjega pridelka, potencial vina ima naravnih 13 volumskih odstotkov, sredi Ljubljane je to praktično nepredstavljivo,« je povedal na dogodku.
Opozoril je tudi, da so letošnje razmere izjema v sicer vse bolj negotovih razmerah zaradi suše in podnebnih sprememb. Vinogradništvo bo treba prilagajati.
Letošnja sezona je bila po njegovih besedah brez večjih posebnosti, morda z nekoliko manjšim pridelkom zaradi suše, kar pa na kakovosti ne bi smelo bistveno vplivati.
Vinograd kot simbol in del mednarodne mreže
»Grajski vinograd je danes več kot le vinograd, je tudi zgodba o pripadnosti zaposlenih in strokovnih partnerjev,« pravi Marko Brunskole, pomočnik direktorice Ljubljanskega gradu.
Aprila letos je grajski vinograd postal član mednarodnega Združenja mestnih vinogradov, ki varuje podeželsko, zgodovinsko in krajinsko dediščino mestnih vinogradov ter njihov kulturni in turistični pomen. Grajsko vino je letos postalo tudi del blagovne znamke Okusi Ljubljane.
Ljubljana naziv mesto trte in vina nosi od leta 1987, ko ji ga je podelilo mednarodno vinsko združenje iz Pariza. Zgodbo dopolnjuje tudi potomka stare trte z Lenta na grajskem dvorišču.
Vinograd so zasadili leta 2016, ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope, podobno kot imajo mestne vinograde tudi Praga, Dunaj in Pariz.
Trgatev kot družaben dogodek
Trgatev vsako leto pritegne prostovoljce in obiskovalce. Ena od udeleženk, ki so jo pokrovitelji treh trt, je povedala, da sodeluje drugič.
Najbolj jo pritegne druženje: »Sem iz takega kmečkega konca in to opravilo poznam, zato mi je v veselje.«
Med udeleženci se je mudil tudi ljubljanski mestni svetnik iz vrst Gibanja Svoboda in igralec Ludvik Bagari, ki se dogodka udeležuje vsako leto. Trgatev je opisal kot tradicionalen praznik.
Vinograd ostaja odprt za obiskovalce
V soboto, 26. septembra, ob 15. uri bo v vinogradu Piknik v Grajskem vinogradu. Isti dan med 10. in 13. uro poteka tudi Dopoldne odprtih vrat. Oba dogodka sta del Tedna ljubljanskega turizma.
