Žabe in krastače se bodo kmalu odpravile na pot proti mlakam, kjer bodo odložile mrest. Da ne bi končale pod avtomobilskimi gumami, jim pri tem jim pomagajo tudi prostovoljci.
Prihajajoče otoplitve že prebujajo dvoživke. Počasi se bodo začele spomladanske selitve dvoživk na mrestišča, zato jim v Herpetološkem društvu pomagajo, skupaj s številnimi prostovoljci, da ne bodo končale po avtomobilskimi gumami.
Herpetološko društvo je na Večni poti že postavilo varovalno ograjo zanje. Postavljanja so se lotili že 1. februarja.
»Za varen prehod na kritičnem odseku ceste na Večni poti smo v Slovenskem Herpetološkem društvu tudi letos organizirali akcijo postavitve zaščitne ograje, ki preprečuje dvoživkam samostojen prehod čez cesto.,« so povedali.
Povabilu na akcijo se je odzvalo skupaj 16 prostovoljcev.
»Zvitke ograje je potrebno razviti po tleh, nato pa se jo z velikimi klini učvrsti na vsak meter in pol.
Vmes so potrebni manjši klini, s katerimi preprečimo dvoživkam plazenje pod ograjo na neravnem terenu.
Ob otvoritvi sezone se tudi pregleda in očisti mrežaste pohode za dvoživke v ograji živalskega vrta Ljubljana,« so še povedali.
»Ob enem smo tudi odstranili dve vreči zavrženih smeti ob cestišču.«
Žabe prestavljajo zvečer
Na najbolj kritičnem odseku Večne poti prostovoljci in člani društva vsako leto prenesejo povprečno med dva tisoč in štiri tisoč dvoživk.
Največ so jih prenesli leta 2015 – kar 4500, največ krastač – približno 90 odstotkov, sledijo rjave žabe, med katerimi je osem odstotkov sekulj, en odstotek je rosnic.
Žabe in krastače so dejavne, ko pade mrak, zato jih bodo vsak večer ob sedmih s prostovoljci prenašali čez cesto in jim omogočili Varno pot na Mrestišča.
Zato vabijo k prenašanju dvoživk, prosijo pa, da se dan prej prijavite na naslov [email protected].
Akcija se začne vsak dan, ob 20. uri zvečer, zbirna točka je asfaltirano parkirišče nasproti ZOO.
Iz Herpetološkega društva še sporočajo, da prostovoljci potrebujejo odsevne jopiče in svetilke, najbolje čelne.
Vedra za prenašanje bodo priskrbeli organizatorji.
Tako je reševanje žabic izgledalo v preteklih letih.
Navodila: krastače v posebno vedro, da ne zastrupijo drugih žab
»Prosimo, da sami ne pobirate žab, saj s tem motite popis, ki je zelo pomemben del akcije. Brez skrbi, organizatorji pobiramo in prenašamo dvoživke vsak dan, ne glede na vreme, in tudi, če ni najavljenih prostovljcev,« so še posebej poudarili.
In kakšna so navodila za učinkovito večerno prenašanje žab in krastač?
»Skupine prostovoljcev hodijo ob varovalni ograji in pobirajo dvoživke, ki jih je ograja zadržala, ter jih dajejo v vedra. Rjave žabe dajemo posebej v vedra s pokrovom, da ne pobegnejo. Krastače, ki imajo strupne žleze, dajemo v vedra ločeno od rjavih žab, da jih ne zastrupimo - za ljudi strup ni nevaren.
Dvoživk ne dajemo v žepe, nahrbtnike ali premajhne posodice! Za vsako najdeno dvoživko jasno in glasno sporočimo zapisnikarju, katera vrsta je, katerega spola je in na katerem odseku smo jo našli. To so pomembni podatki, ki omogočajo natančno določitev kritičnih odsekov, kjer bi lahko v prihodnosti postavili podhode.
Pobrane dvoživke na koncu v vedrih odnesemo na drugo stran, v gozd za živalskim vrtom in jih izpustimo nekaj deset metrov stran od ceste, da ne bi slučajno zatavale nazaj. Pri pobiranju pazimo na svojo varnost in ne hodimo po cesti,« so nam opisali potek pobiranja.
