Kje bi rezali in kam bi vlagali? Ljubljanski županski kandidati razkrivajo svoje prioritete

Uradna volilna kampanja, ki se je začela 15. oktobra, je v polnem teku. V 212 občinah bodo 15. novembra volivci odločali, kdo bo v prihodnjih štirih letih krojil občinsko politiko.

Med 12 mestnimi občinami je največ zanimanja za županski stolček v Ljubljani, ki si ga želi voditi 15 kandidatov.

Zoran Janković kandidira za sedmi mandat, sam pravi, da zadnji. Aktualnega župana bo izzvalo kar 14 protikandidatov. Med resnejšimi tekmeci bodo zagotovo nekdanji predsednik vlade Anton Rop (Ljubljana smo vsi), nekdanja ministra Luka Mesec (Levica) in Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) ter mestni svetniki Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Mojca Sojar (NSi in Fokus) in Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije).

V boj za županski stolček se podajajo tudi Matjaž Tomlje (Resnica), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka), Marko Koprivc (SD), Aleksandar Repić, Izidor Predan (Krščansko-socialna unija), Gregor Novak (Prerod), Kajetan Bajt (Zeleni Slovenije) in Aleš Vrhovec (SDS)

V uredništvu Ljubljanainfo smo vsem ljubljanskim kandidatom poslali ista vprašanja in jim tako dali možnost, da bralcem podrobneje predstavijo svoja stališča in prizadevanja.

V nadaljevanju objavljamo njihove odgovore na vprašanje, ki se glasi: Mestni proračun ni neomejen. Kateri sedanji ali načrtovani projekt bi ustavili, 'zmanjšali' ali preložili in za kaj konkretno bi porabili tako prihranjeni denar?

Odgovore županskih kandidatov objavljamo v nadaljevanju tega prispevka. Na naša vprašanja se je odzvalo pet kandidatov.

Pri vrstnem redu odgovorov smo upoštevali razpored kandidatov na glasovnicah za lokalne volitve.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine):

»Moja osrednja skrb in glavna prioriteta v mestni politiki so bolniki, ostareli, invalidi in osebe s posebnimi potrebami. Pod trenutno mestno oblastjo so te skupine popolnoma prezrte, medtem ko se denar meče v megalomanske in okoljsko nevarne projekte. Zato bom takoj ustavil dva katastrofalna projekta:

1. Gradnja nevarne sežigalnice odpadkov: Takoj bom preklical načrtovano gradnjo sežigalnice na Barju, katere vrednost je po zadnjih predračunih in tekočih cenah poskočila na astronomskih 490 milijonov evrov! V kotlinski in slabo prevetreni Ljubljani ne bom dovolil zastrupljanja zraka, vode in tal, zaradi česar bi bili še posebej ogroženi nosečnice, dojenčki, otroci, starejši in bolniki.

2. Parkirna hiša pod tržnico: Ustavil bom nerazumno drago in nevarno garažno hišo pod osrednjo tržnico, za katero Janković za sedaj načrtuje porabiti kar 61,3 milijona evrov, glede na to, kako se z aneksi dražijo njegovi projekti, pa bi bila gotovo končna cena čez 100 milijonov evrov. Že po sedaj predvideni ceni pa hoče Janković za eno parkirno mesto dati več kot 240.000 evrov.

Takoj bom ustavil tudi projekt nevarnega kanala C0, ki grozi, da bi zastrupil vodo, ki jo vsak dan uporablja več kot 400.000 ljudi. Cevi je nujno pobrati ven, da ne bi slučajno še kdaj kdo pomislil, da bi jih uporabil.

Se pravi denarja bo več kot dovolj, ker bomo takoj odpravili tudi Jankovićeve 10-odstotne provizije na občinske projekte, kot smo slišali v znani Jankovićevi aferi. Denar bomo porabili za naslednje nujne projekte:

• 20 milijonov evrov na leto za participativni proračun: Prebivalci bodo v svojih soseskah v sami glasovali in odločali o porabi 20 milijonov evrov vsako leto za projekte, ki jih najbolj potrebujejo. Ne bo več en človek samovoljno odločal, kaj je v Ljubljani potrebno narediti.
• 20 milijonov evrov za osebna dvigala: Sredstva bomo namenili za obsežno občinsko sofinanciranje vgradnje osebnih dvigal v starejših večstanovanjskih blokih po vsej Ljubljani. S tem bomo iz dolgoletnega »ujetništva« v lastnih stanovanjih rešili na tisoče invalidov, ostarelih in mamic z vozički.
• 60 milijonov evrov za parkirišča in komunalno ureditev sosesk: Namesto parkirnega terorja bomo ta denar vložili v izgradnjo novih, urejenih in dostopnih parkirnih mest neposredno v stanovanjskih soseskah.
• Interventno reševanje katastrofe v zdravstvu: V Ljubljani imamo več kot 32.000 ljudi brez osebnega zdravnika in več kot 4.000 dojenčkov brez pediatra! Kot zaščitnik bolnikov bom del prihranjenega proračuna prednostno usmeril v zagotovitev zdravstvene oskrbe za prav vse občane.
• Zgradili bomo čudovite, zdrave kolesarske steze: Zgradili bomo nove kolesarske steze, ki bodo ločene od cestnega prometa in speljane skozi zelene pasove, stran od nevarnih izpušnih plinov in hrupa.

Prav tako bomo izvajali redne košnje, ki jih Janković ne izvaja, čistili obcestne jaške, da bo voda lahko odtekala in da luže ob vsakem dežju ne bodo več močile pešcev na pločnikih ter trajno uredili podvoze, ki pod Jankovićem poplavljajo ob vsakem malo večjem nalivu.«

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića):

»Zavedamo se, da je mestni proračun omejen, zato vedno skrbno načrtujemo projekte, s katerimi izboljšujemo kakovost življenja naših meščank in meščanov. V 20 letih smo jih izvedli več kot 2600, od tega 2200 izven mestnega središča, prav vsak izmed njih pa je nekomu olajšal vsakdan. Je pa nehvaležno odločati o prioritetah, saj so te za vsakogar različne, nekdo potrebuje vrtec, drugi prenovo šole, tretji zdravstveni dom, četrti stanovanje, nekdo morda asfaltirano cesto ali kanalizacijo in tako naprej … Kljub temu pa si prizadevamo za pravično porazdelitev sredstev po področjih in zato želimo nadaljevati razvoj mesta, kot smo ga začrtali v Viziji Ljubljane 2045 – Supermesto, ki je ravno konec prejšnjega tedna prejela najvišje strokovno priznanje na področju urbanizma in prostorskega planiranja, nagrado Maks Fabiani, in obenem tudi nominacijo za evropsko nagrado s tega področja.

Med ključnimi načrti so tako npr. izvedba 15-minutnega mesta z visokim standardom bivalnega okolja in vso potrebno infrastrukturo, gradnja 45.000 stanovanj, od tega 12.000 mestnih, neprofitnih na različnih lokacijah: na Povšetovi že gradimo 361 stanovanj, kjer bo tudi nov center ponovne uporabe, potem še na Rakovi jelši, Jesihovem štradonu, v Stanežičah, na Cesta dveh cesarjev, Masarykovi …. Kljub gradnji pa bomo delež zelenih površin še povečali iz obstoječih 75 odstotkov na 76 odstotkov. Nadalje je v načrtih ureditev novih parkov, med drugim na območju sedanje remize v Šiški po njeni preselitvi v Stanežiče, kjer bo nastal četrti največji park v Ljubljani, drugega po velikosti bomo uredili med Gradaščico in Ljubljanico.

Na področju prometa izpostavljamo uvedbo rumenih pasov na vseh vpadnicah in ureditev novih parkirišč P + R. Prenovili bomo sheme linij mestnega prometa in uvedli koncept hitrega avtobusnega prevoza BRT ter tako vzpostavili še hitrejši, zanesljivejši in uporabnikom prijaznejši javni potniški promet, ki ga bomo razširili še na vodne poti s krožno plovbo po Ljubljanici.

Na področju zdravstva sta prioriteta zdravstveni dom Metelkova in Jarše. Nadaljevali bomo tudi z razvojem športne infrastrukture, trenutno sta v gradnji Atletski center Ljubljana in Center plezalnih športov.

Če zaokrožimo z okoljem in skrbjo za čisti zrak, načrtujemo v tem mandatu še dokončanje gradnje kanalizacije, kjer je še ni, in tako zadostiti 98-odstotno priključenost, ki jo zahteva Evropska unija. Nadalje nadgradnjo RCERO, dograjevanje sistema daljinskega ogrevanja in predelavo premogovnega kotla na biomaso. In ne nazadnje izgradnjo sežigalnice, če seveda pridobimo koncesijo in soglasje Ljubljančank in Ljubljančanov na posvetovalnem referendumu.«

Anton Rop (Ljubljana smo vsi):

»Moja prednostna naloga je bistveno povečati gradnjo javnih neprofitnih najemnih stanovanj. V zadnjih dvajsetih letih je bilo v Ljubljani zgrajenih bistveno premalo javnih najemnih stanovanj in sicer le 1400. To neučinkovito stanovanjsko politiko najbolje prikaže podatek, da je bilo na zadnjem razpisu za neprofitna stanovanja uspešnih le približno pet odstotkov prijavljenih. Povedano drugače: stanovanje je dobil približno vsak dvajseti prosilec. To je nesprejemljivo za mesto, ki želi biti dostopno mladim družinam, zaposlenim in starejšim.

Poglejmo Dunaj, ki je lahko pomemben zgled stanovanjske politike. Tam ima javna oziroma neprofitna stanovanjska oskrba bistveno večjo vlogo kot v Ljubljani. Tudi Gradec ima precej bolj razvit sistem neprofitnih stanovanj. Razlika ni naključna, temveč je posledica dolgoročne in aktivne stanovanjske politike. Medtem ko druga mesta desetletja sistematično zagotavljajo zemljišča in financiranje za dostopna stanovanja, se v Ljubljani pretežno zanašamo na tržno gradnjo, ki za vse več prebivalcev postaja nedosegljiva.«

Gregor Novak (Prerod):

»Ustavil bi podporo načrtovani sežigalnici v Ljubljani. Naš program daje prednost zmanjševanju količine odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju. Pri tem ne bom obljubljal, da lahko celotno vrednost takšne naložbe preprosto prestavimo v mestni proračun: najprej je treba razmejiti sredstva občine, javnih podjetij in drugih financerjev ter preveriti že prevzete obveznosti. Denar, ki bi ga občina dejansko lahko sprostila, bi prednostno namenil hitrejšemu in pogostejšemu javnemu prevozu: dodatnim odhodom avtobusov iz obrobnih četrti, ločenim avtobusnim pasovom in prednosti avtobusov na semaforjih. To so izboljšave, ki bi jih ljudje občutili vsak dan.«

Luka Mesec (Levica):

»Ljubljana ne potrebuje več luksuznih projektov, kot so garažna hiša pod tržnico, pokrit smučarski nordijski center v Podutiku, 70-metrska stolpnica pred Plečnikovim štadionom, novi vilabloki, … Namesto tega bomo denar preusmerjali v tri prioritete: soseske, stanovanja in promet. Soseskam bomo odstopili vsaj pet odstotkov občinskega proračuna. O porabi tega denarja bodo lahko občani soodločali, skupaj bomo določili prioritetne projekte v njihovih četrtih. Če je problem parkiranje, bomo urejali parkiranje, če bo problem prenova parka, bomo preuredili park. Na stanovanjskem področju načrtujemo štiri nove soseske: v Stanežičah, v Šentvidu, v Bizoviku ter ob Cesti dveh cesarjev. Na prometnem področju pa načrtujemo krepitev kolesarskih poti ter javnega potniškega prometa.«