O večanju števila brezdomcev v prestolnici smo poročali že večkrat. Mestna občina se je vsakokrat odzvala z odgovorom, da omenjeno problematiko nadzira in se trudi z ukrepi za preprečevanje revščine.
Prav tako so zatrdili, da vsako leto sofinancirajo več preventivnih aktivnosti in programov, ki rešujejo težave brezdomcev in jih postopoma vključujejo v družbo.
Toda glede na draginjo in dejstvo, da so tako življenjske potrebščine kot prostori za bivanje vse dražji, je bržkone nemogoče pričakovati, da se bo težava brezdomstva odpravila prav v kriznih časih.
Posebej drago in vse bolj prilagojeno premožnim turistom je ravno življenje v mestnem jedru, zato so brezdomci vse bolj odrinjeni na rob - toda, ironično, na urejeni kulisi vse bolj opazni.
Meščane, ki hitijo po svojih vsakodnevnih opravkih in druženjih, moti njihovo uriniranje in spanje na klopeh na javnih mestih, prav tako poročajo, da imajo mnogi težave z drogo.
Eden od meščanov je tako na servis Pobude meščanov naslovil jezno pobudo, v kateri navaja:
»Spravite brezdomce z ulic, ker se ne počutim varno. Zakaj jim ne date doma? Toliko kot se gradi stanovanj v Ljubljani, pa jim ne morete dati nekaj stanovanj po dostopni ceni? Zakaj mora stanovanje v Ljubljani stati pol milijona EUR? Stanovanje je življenjska potrebščina, ne luksuz ali naložbena "commodity".«
Ukrepi mestne občine
Na pobudo so se odzvali pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana.
Zopet so zatrdili, da je mestni občini problematika brezdomstva dobro poznana, predvsem v mestnem središču, kamor se poleg brezdomnih Ljubljančanov zatekajo tudi posamezniki iz ostalih delov Slovenije in tujci.
Mestna občina zato s spodbujanjem in sofinanciranjem socialno varstvenih programov pomoči in oskrbe za brezdomne ter denarnih pomoči za socialno najšibkejše občane in občanke prispeva k razreševanju problematike, preprečevanju in lajšanju posledic brezdomstva.
Kaj torej počnejo?
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, osrednja institucija za izvajanje stanovanjske politike v ljubljanski občini, si že vrsto let prizadeva zagotavljati zadostno število stanovanjskih enot, s katerimi bi poleg potrebe po neprofitnih stanovanjih zadostila tudi potrebo po nujnih in takojšnjih stanovanjskih enotah za posameznike in družine, ki se znajdejo v brezdomstvu, dobesedno na cesti.
Stanovanjski sklad trenutno oddaja 448 bivalnih enot posameznikom in družinam, ki bi brez možnosti te namestitve ostali na cesti.
V šestih stanovanjskih enotah in treh hišah nevladni organizaciji Društvo Kralji ulice in Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote izvajajo namestitveno podporo za brezdomne posameznike, ženske, moške in družine.
Poleg dodelitve bivalne enote pa imajo občani, tudi brezdomci, možnost rešiti svoj stanovanjski problem v okviru razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj, namenskih najemnih oskrbovanih stanovanj in namenskih najemnih stanovanj za mlade.
Veliko skrb javni stanovanjski sklad posveča preventivni dejavnosti, skrbi za preprečevanje odpovedi najemnega razmerja posameznikom in družinam, ki jim zaradi različnih razlogov grozi odpoved neprofitnega najemnega razmerja.
Pomoč pri skrbi za varen najem jim nudi vključitev v tako imenovani antideložacijski program.
Ker se cena stanovanj na trgu v Ljubljani oblikuje prosto, na podlagi ponudbe in povpraševanja, lokalna skupnost nima možnosti neposrednega poseganja v prosto oblikovane tržne cene nepremičnin.
Mestna občina lahko tako povpraševanja po stanovanjih blaži le v zelo omejenem obsegu, z zagotavljanjem neprofitnih najemnih stanovanjskih enot.
Tudi sami pravijo, da je povpraševanje po stanovanjih na območju Ljubljane tako veliko, da njihovo početje ne more imeti znatnega vpliva na tržne cene nepremičnin.
»Strinjamo se, da je stanovanje življenjska potrebščina, kar pa ne pomeni, da so država oziroma lokalne skupnosti dolžne zagotavljati stanovanje vsakemu državljanu oziroma občanu.
Po ustavi država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Mestna občina si sicer želi, da bi vsi občani imeli primerno rešeno stanovanjsko vprašanje, vendar je objektivno gledano to neuresničljiva želja,« so še povedali v zvezi s tem.
Komentirali so tudi mnenje, da brezdomci ogrožajo varnost meščanov in da bi jih zaradi tega morali »odstraniti z ulic«.
»Lokalna skupnost ne more kar 'spraviti brezdomcev z ulic', saj je svoboda gibanja ustavnopravno varovana pravica, ki se sme omejiti samo z zakonom. Za primere, ko nekdo konkretno ogroža varnost posameznika, obstajajo mehanizmi, da se osebi, ki nekoga ogroža, omeji pravica gibanja, kar pa ni v pristojnosti lokalne skupnosti.«
Če se oseba čuti ogroženo, naj se obrne na pristojne organe, na primer policijo, ki bodo ukrepali v skladu s pooblastili. Vendar pa po drugi strani zaradi posameznih dejanj posameznih oseb ni smiselno stigmatizirati določene družbene skupine kot splošno nevarne za druge osebe.
Gradi se novo zavetišče
Nazadnje so še enkrat spomnili, da javni stanovanjski sklad trenutno razvija projekt gradnje novega zavetišča za brezdomce. Njegov namen je dvig nivoja oskrbe brezdomnih oseb, z njim pa bo še več brezdomnim osebam omogočena kvalitetnejša trajna nastanitev in možnost prenočevanja.
Prav tako bo zavetišče brezdomcem omogočalo številne nove aktivnosti.
Starejše novice
