Po objavi članka s podražitvami je občan županu Zoranu Jankoviću očital, da je za višje stroške občanov odgovoren tudi sam, in predlagal ukinitev parkirnin.
Občan je prek pobud meščanov županu poslal odziv na naš članek o tem, kaj je v Ljubljani danes dražje kot pred petimi leti.
Zapisal je, da bi morali občanom, zlasti mladim, pomagati zniževati življenjske stroške.
Po njegovem mnenju je za večino podražitev osebno odgovoren župan, zato predlaga, naj se parkirnine za prebivalce Mestne občine Ljubljana (MOL) ukinejo.
Odgovor je pripravil Odsek za pobude meščanov. Na možakarjev predlog niso napovedali spremembe parkirnega režima.
Pojasnili so, da je njegov namen učinkovitejše upravljanje omejenega števila javnih parkirnih mest, zmanjševanje dolgotrajnega parkiranja dnevnih obiskovalcev in lažje iskanje prostora za stanovalce.
Najemnine in ogrevanje sta se podražila za več kot polovico
V našem pregledu smo primerjali podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in cenike ljubljanskih javnih storitev iz avgusta 2021 in avgusta 2026.
Splošna rast cen življenjskih potrebščin je v tem obdobju znašala 26,2 odstotka, vendar so se posamezni stroški zvišali precej bolj.
Najbolj so izstopale najemnine: indeks dejanskih najemnin se je zvišal za 57,9 odstotka. Za predstavo: najemnina 500 evrov iz leta 2021 bi ob takšni rasti danes znašala skoraj 790 evrov, najemnina 700 evrov pa približno 1105 evrov.
Za 56,3 odstotka se je podražila tudi energija za ogrevanje in hlajenje. Količina energije, ki je pred petimi leti stala 100 evrov, bi po tem indeksu danes stala približno 156 evrov. Dejanski znesek na položnici je odvisen še od porabe, velikosti in energetske učinkovitosti stanovanja ter načina obračuna.
Dražje so tudi restavracije, odvoz odpadkov in voda
Cene v restavracijah, kavarnah in podobnih lokalih so se zvišale za 41,2 odstotka. Kosilo za deset evrov iz leta 2021 bi po takšni rasti danes stalo nekaj več kot 14 evrov, kava za 1,50 evra pa nekaj več kot dva evra.
Zbiranje odpadkov se je po podatkih SURS podražilo za 37,4 odstotka, oskrba z vodo za 25,9 odstotka, zbiranje odpadnih voda pa za približno devet odstotkov.
To še ne pomeni, da se je za enak odstotek zvišala celotna komunalna položnica, saj je ta odvisna tudi od porabe, omrežnin, velikosti zabojnikov in pogostosti odvoza.
Parkiranje v tretji coni dražje za 75 odstotkov
Največja odstotna podražitev med pregledanimi ljubljanskimi storitvami je bila pri parkiranju v tretji coni. Leta 2021 je ura parkiranja v prvi coni stala 1,20 evra, v drugi 70 centov in v tretji 40 centov. Po ceniku, ki velja od januarja 2026, znašajo tarife 1,70 evra v prvi coni, en evro v drugi in 70 centov v tretji.
To pomeni, da se je parkiranje v prvi coni podražilo za 41,7 odstotka, v drugi za 42,9 odstotka, v tretji pa za 75 odstotkov.
Voznik, ki v prvi coni parkira 20 ur na mesec, je leta 2021 za to odštel 24 evrov, danes pa 34 evrov oziroma 120 evrov več na leto.
MOL stanovalcem na območjih s plačljivim parkiranjem ponuja letne dovolilnice. Za prvo vozilo v tretji coni stane 60 evrov na leto, v prvi in drugi coni pa 100 evrov. Dovolilnica omogoča časovno neomejeno parkiranje v območju, za katero je izdana, ne zagotavlja pa rezerviranega parkirnega mesta.
Posamezna vožnja z avtobusom je dražja, mesečna vozovnica ne
Enkratna vožnja z mestnim avtobusom je leta 2021 stala 1,30 evra, danes pa 1,50 evra. Podražitev znaša 20 centov oziroma 15,4 odstotka. Potnik, ki na mesec plača 40 posameznih voženj, bi tako odštel osem evrov več.
Splošna mesečna vozovnica za eno območje je medtem ostala pri 37 evrih, kolikor je stala že pred petimi leti. Podražile so se torej posamezne vožnje, osnovna mesečna vozovnica pa ne.
MOL v odgovoru poudarja, da so podražitve življenjskih stroškov posledica različnih dejavnikov in da občina nanje nima neposrednega vpliva v vseh segmentih.
Pri parkiranju pa kot cilj ukrepov navaja večjo razpoložljivost mest za stanovalce, urejenost prometa in kakovost bivanja.
Dodajajo, da ima današnjih 100 evrov približno tolikšno kupno moč, kot jo je imelo 79 evrov avgusta 2021.
