Življenjske potrebščine so se podražile za približno četrtino, toda nekateri stroški so poskočili bistveno bolj.
Koliko se je življenje podražilo v zadnjih petih letih? Ljubljančani spremembe najverjetneje najbolj občutijo pri stroških, ki se ponavljajo vsak mesec - najemnini, položnicah, prevozu in prehranjevanju.
Pregledali smo podatke Statističnega urada Republike Slovenije ter cenike ljubljanskih javnih storitev in primerjali avgust 2021 z avgustom 2026.
Podatki statističnega urada kažejo, da so se življenjske potrebščine v tem obdobju skupno podražile za 26,2 odstotka.
Toda povprečje skriva precej večje razlike: nekatere storitve so danes dražje za več kot polovico, pri drugih pa so se cene komaj spremenile.
Najemnine so zrasle več kot dvakrat hitreje od splošnih cen
Med pregledanimi kategorijami najbolj izstopajo najemnine. Indeks dejanskih najemnin se je v petih letih zvišal za 57,9 odstotka, kar je več kot dvakrat toliko kot splošna raven cen.
Povedano drugače: najemnina, ki bi ob nespremenjenih značilnostih stanovanja leta 2021 znašala 500 evrov, bi po takšni rasti danes dosegla skoraj 790 evrov. Pri 700 evrih bi enako povečanje pomenilo že približno 1105 evrov.
To je ilustrativni izračun, ne povprečna ljubljanska najemnina.
Podatki statističnega urada namreč prikazujejo gibanje cen na ravni Slovenije, ljubljanski najemni trg pa je zaradi visokega povpraševanja in omejene ponudbe lahko še bolj specifičen.
Rast prav tako ni bila enakomerno razporejena. Najemnine so se po podatkih statističnega urada močno zvišale že leta 2022 in 2023, nov izrazitejši skok pa je sledil letos.
Ogrevanje: največji skok je prišel med energetsko krizo
Skoraj enako močno se je podražila energija za ogrevanje in hlajenje. V primerjavi z avgustom 2021 je bila avgusta letos dražja za 56,3 odstotka.
Največji skok se je zgodil leta 2022, ko so se cene v enem letu zvišale za več kot 40 odstotkov. Pozneje so se nekoliko umirile in leta 2025 celo upadle, vendar se niso vrnile na raven izpred energetske krize.
To pomeni, da bi storitev oziroma količina energije, ki je leta 2021 stala 100 evrov, ob primerljivem gibanju cen danes stala približno 156 evrov.
Pri dejanskih položnicah je treba upoštevati še porabo, velikost stanovanja, energetsko učinkovitost stavbe, način obračunavanja in temperature v posamezni kurilni sezoni. Zato dveh naključnih položnic ni mogoče neposredno primerjati.
Obisk restavracije ali kavarne je postal občutno dražji
Cene v restavracijah, kavarnah in podobnih lokalih so se v petih letih zvišale za 41,2 odstotka.
Če je kosilo leta 2021 stalo deset evrov, bi po takšni rasti danes stalo dobrih 14 evrov. Kava, za katero je gost odštel 1,50 evra, bi se podražila na nekaj več kot dva evra.
Gostinske cene so za razliko od ogrevanja rasle razmeroma vztrajno. V letih 2022 in 2023 so se zvišale za približno desetino na leto, rast pa se je nadaljevala tudi pozneje, čeprav nekoliko počasneje.
Gostinstvo je tako eden najbolj jasnih primerov postopne podražitve: posamezno zvišanje morda ni bilo zelo izrazito, vendar se je v petih letih nabral več kot 40-odstotni skok.
Odpadki dražji za več kot tretjino, voda za približno četrtino
Zbiranje odpadkov se je po indeksu SURS od avgusta 2021 podražilo za 37,4 odstotka, oskrba z vodo pa za 25,9 odstotka.
Precej manj, za približno devet odstotkov, se je zvišala cena zbiranja odpadnih voda.
Pri komunalnih položnicah rast posamezne postavke sicer še ne pomeni enakega povečanja celotnega računa. Končni znesek je sestavljen iz več storitev, omrežnin, porabe vode, velikosti zabojnikov in pogostosti odvoza.
Kljub temu podatki kažejo, da so se posamezni deli komunalnih stroškov gibali zelo različno: odvoz odpadkov se je podražil precej bolj kot odvajanje odpadne vode.
Največji skok pri parkiranju v tretji coni
Še bolj konkretna je primerjava ljubljanskih parkirnin. Leta 2021 je ura parkiranja v prvi coni stala 1,20 evra, v drugi 70 centov in v tretji 40 centov.
Po ceniku, ki velja od januarja 2026, je treba v prvi coni za uro parkiranja odšteti 1,70 evra, v drugi en evro, v tretji pa 70 centov. To pomeni:
- prva cona: podražitev za 41,7 odstotka,
- druga cona: podražitev za 42,9 odstotka,
- tretja cona: podražitev za kar 75 odstotkov.
Nekdo, ki v prvi coni parkira 20 ur na mesec, je leta 2021 plačal 24 evrov, danes pa plača 34 evrov. Na leto to pomeni 120 evrov dodatnega stroška.
Parkiranje tako ni nujno največji mesečni izdatek, je pa tretja cona med pregledanimi mestnimi storitvami doživela enega največjih odstotnih skokov.
Enkratna vožnja z LPP dražja, mesečna vozovnica ostaja pri 37 evrih
Cena enkratne vožnje z mestnim avtobusom je leta 2021 znašala 1,30 evra, danes pa znaša 1,50 evra. Gre za 20 centov oziroma 15,4-odstotno podražitev.
Pri potniku, ki v enem mesecu plača 40 posameznih voženj, to pomeni osem evrov več.
Povsem drugače je pri splošni mesečni vozovnici za eno območje. Ta je že pred petimi leti stala 37 evrov, enaka cena pa velja tudi danes. LPP je torej podražil občasne vožnje, medtem ko je cena osnovne mesečne vozovnice ostala nespremenjena.
Sto evrov iz leta 2021 je danes vrednih manj kot 80 evrov
Splošna rast cen za 26,2 odstotka pomeni, da je za košarico izdelkov in storitev, ki je avgusta 2021 stala 100 evrov, danes treba odšteti približno 126 evrov.
Obratno povedano: današnjih 100 evrov ima približno toliko kupne moči, kot jo je imelo 79 evrov pred petimi leti.
Toda povprečna inflacija ne pove vsega. Najemnik, ki se ogreva, pogosto obiskuje lokale in uporablja avtomobil, je podražitve občutil bistveno močneje kot nekdo, ki živi v lastnem stanovanju, uporablja mesečno vozovnico LPP in nima večjih stroškov ogrevanja.
