To razkriva mestna statistika.
Mestno redarstvo je leta 2025 obravnavalo 884 prijav domnevno zapuščenih vozil. Preračunano na celo leto je to v povprečju približno 74 prijav na mesec oziroma 2,4 prijave na dan.
To je 8,7 odstotka več kot leto prej, ko so jih našteli 813.
Za prijavo je lahko povod precej vsakdanji prizor: avtomobil že dlje časa stoji na istem parkirnem mestu, se ne premakne, na njem se nabira umazanija, okoliški stanovalci pa začnejo sumiti, da ga je lastnik preprosto pustil tam.
Toda podatki razkrivajo pomembno razliko: več prijav še ne pomeni, da je na ljubljanskih ulicah tudi dejansko več zapuščenih avtomobilov.
V nekaj letih velik skok
Pogled v pretekla leta kaže, da je število prijav domnevno zapuščenih vozil precej nihalo.
Leta 2019 je Mestno redarstvo evidentiralo in obravnavalo 947 primerov, leto pozneje 899. Nato je sledil precejšen upad: leta 2021 jih je bilo 650, leta 2022 pa le še 529.
Leta 2023 se je trend začel obračati, ko so redarji obravnavali 551 prijav, v naslednjih dveh letih pa je sledil precej izrazitejši porast.
Od leta 2022 do leta 2025 se je število prijav povečalo za približno 67 odstotkov.
Kljub tako velikemu skoku pa število prijav še vedno ni doseglo ravni iz leta 2019, ko so redarji obravnavali 947 primerov.
Toda prijava še ne pomeni, da je avtomobil res zapuščen
Še zanimivejša postane slika, ko pogledamo, kaj se je s prijavljenimi vozili dejansko zgodilo.
Od 884 evidentiranih in obravnavanih primerov v letu 2025 je Mestno redarstvo izdalo 545 odredb za odstranitev.
Po izdani odredbi so lastniki oziroma uporabniki sami odstranili 299 vozil, še 246 vozil pa je bilo odstranjenih s pajkom.
Pri 139 primerih so redarji ugotovili, da vozila ni mogoče obravnavati kot zapuščeno. V to skupino so med drugim sodila vozila, ki niso bila na javni površini, registrirana vozila in drugi primeri.
Pri nadaljnjih 200 primerih vozila ob ogledu redarjev sploh ni bilo več na lokaciji.
Od 884 prijavljenih primerov se jih je torej 545 končalo z odredbo za odstranitev.
Prijav več, odredb pa celo manj
Primerjava z letom prej razkrije še en zanimiv podatek.
Čeprav je število prijav naraslo za 8,7 odstotka, je bilo odredb za odstranitev manj. Leta 2024 so jih redarji izdali 553, leto pozneje pa 545.
Podobno velja za dejanske odvoze s pajkom. Leta 2024 je bilo tako odstranjenih 249 vozil, leta 2025 pa 246.
Redarji opozarjajo na nestrpnost zaradi parkirnih mest
Mestno redarstvo v poročilu za leto 2025 ponudi tudi zanimivo razlago.
Ugotavljajo, da se povečuje število prijav vozil, ki so na parkirnih mestih prisotna krajši čas in objektivno ne kažejo znakov zapuščenosti.
Po njihovih ugotovitvah so takšne prijave vse pogosteje posledica nestrpnosti prebivalcev in povečanega pritiska na razpoložljiva parkirna mesta.
Rast števila prijav zato po oceni redarstva ne pomeni nujno, da je v mestu dejansko več zapuščenih vozil. Bolj kaže tudi na spremenjene navade uporabnikov javnih površin in večjo občutljivost prebivalcev glede zasedenosti parkirnih mest.
Avto, ki dolgo stoji na istem mestu, še ni nujno zapuščen
Kaj pa sploh šteje za zapuščeno vozilo?
Mestna občina Ljubljana pojasnjuje, da gre za motorno ali priklopno vozilo na javni cesti, nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, oziroma drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil, in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni, pri čemer ne gre za nerabno oziroma zavrženo vozilo, ki je že postalo odpadek.
To pomeni, da zgolj dejstvo, da avtomobil dalj časa stoji na istem parkirnem mestu, še ne pomeni avtomatično, da ga lahko redarji obravnavajo kot zapuščenega.
Lastnik dobi tri dni
Ko mestni redar oziroma policist ugotovi, da gre dejansko za zapuščeno vozilo, nanj namesti pisno odredbo.
Lastnik ga mora odstraniti najpozneje v treh dneh.
Če tega ne stori, vozilo odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest, stroške pa nosi lastnik. Če vozilo ostane neprevzeto, se lahko po treh mesecih komisijsko uniči ali proda.
Lastnika, ki zapuščenega vozila kljub odredbi ne odstrani, lahko doleti tudi 120 evrov globe, poleg tega pa mora poravnati stroške odvoza in hrambe.
Na zasebnem parkirišču redarji ne morejo ukrepati
Pomembna je še ena omejitev.
Mestno redarstvo lahko pri zapuščenih vozilih ukrepa le na javnih površinah.
Če avtomobil stoji na zasebnem parkirišču oziroma površini, ki ni dostopna vsem pod enakimi pogoji, redarstvo za njegovo odstranitev nima pristojnosti. V takšnem primeru MOL občanom svetuje, naj se obrnejo na upravnika oziroma odgovorno osebo.
Zapuščeno vozilo lahko prijavi kdorkoli
Če občan opazi vozilo, za katero sumi, da je zapuščeno, ga lahko prijavi Mestnemu redarstvu, policiji oziroma pristojni policijski postaji.
Mestno redarstvo svetuje, naj prijava vsebuje čim natančnejšo lokacijo, barvo in tip vozila, če je mogoče, pa tudi fotografijo. Po prejemu prijave redarji stanje preverijo na lokaciji in šele nato ugotovijo, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljnji postopek.
