Ljubljana ima velike načrte za javna najemna stanovanja, a največji projekti so še leta oddaljeni od prvih stanovalcev. Kaj se trenutno gradi?
Stanovanjska kriza v Ljubljani se nadaljuje, cene nepremičnin ostajajo visoke, dostop do primernega stanovanja pa je za številne mlade, družine in posameznike vse težji. Mestna občina Ljubljana in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana napovedujeta več novih stanovanjskih projektov, ki bi lahko v prihodnjih letih povečali ponudbo javnih najemnih stanovanj.
Podatki iz odgovora Mestne občine Ljubljana na svetniško vprašanje glede zemljišč in gradnje občinskih stanovanj pa kažejo pomembno razliko med načrti in dejanskim stanjem: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana ima v različnih fazah razvoja potencial za več kot 4200 stanovanjskih enot, vendar jih je trenutno v gradnji manj kot 200.
Ključne številke: koliko stanovanj je dejansko na poti?
- Trenutno v gradnji: 196 stanovanj
- Projekti v aktivnem razvoju: 676 stanovanj
- Dolgoročna razvojna območja: okoli 3.370 stanovanj
- Skupni potencial: več kot 4.200 stanovanj
Pri tem velja opozorilo: to niso stanovanja, ki bodo vsa na voljo v naslednjih letih. Del projektov je še v fazi prostorskega načrtovanja, urejanja zemljišč ali priprave infrastrukture.
Pri tem Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana opozarja, da ne gre za stanovanja, ki bodo vsa na voljo v kratkem času. Nekateri projekti so še v fazi prostorskega načrtovanja, urejanja lastništva zemljišč ali priprave infrastrukture.
Trenutno se gradita le dva večja stanovanjska projekta
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana ima trenutno v izvedbi oziroma gradnji dva večja projekta:
- Stanovanjska soseska Litijska–Pesarska
97 javnih najemnih stanovanj
- Stanovanjska soseska Rakova Jelša I
99 javnih najemnih stanovanj
Skupaj: 196 novih stanovanj
Poleg stanovanj Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana izvaja tudi projekt Centra za brezdomne osebe.
Najbližje realizaciji je Povšetova z več kot 360 stanovanji
Med projekti, ki so najbližje izvedbi, izstopa območje Povšetove.
Za projekt Mestni kare Povšetova je gradbeno dovoljenje že pridobljeno, trenutno pa poteka zaključna faza javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del.
Med pomembnejšimi projekti v razvoju so:
- Mestni kare Povšetova
361 stanovanj
predviden začetek gradnje: 2026
- Cesta španskih borcev
90 stanovanj
začetek gradnje še ni določen
- Rakova Jelša III
53 stanovanj
predviden začetek gradnje: 2027
- Jesihov štradon
44 stanovanj
predviden začetek gradnje: 2027
- Tomačevo
37 stanovanj
začetek gradnje še ni določen
- Resljeva
34 stanovanj
predviden začetek gradnje: 2026
- Brilejeva
34 stanovanj
predviden začetek gradnje: 2027
- Cerutova
23 stanovanj
predviden začetek gradnje: 2027
Skupaj gre za okoli 676 stanovanjskih enot.
Največji potencial imajo Stanežiče, Remiza in Bizovik
Največ novih stanovanj bi lahko v prihodnosti nastalo na velikih razvojnih območjih, kjer pa postopki še niso zaključeni.
- Stanežiče in Remiza
okoli 2.400 stanovanj
potrebna ureditev infrastrukture in prostorskih rešitev
- Cesta dveh cesarjev
okoli 500 stanovanj
potrebni prostorski postopki, protipoplavni ukrepi in ureditev pogojev za gradnjo
- Razvojna cona Bizovik
okoli 420 stanovanj
potrebno urejanje lastništva zemljišč, OPPN in komunalne ureditve
- Masarykova
okoli 50 stanovanj
potrebno pridobivanje dodatnih zemljišč in usklajevanje načrtov
Skupni dolgoročni potencial teh območij je okoli 3.370 stanovanj.
Od ideje do vselitve lahko mine tudi sedem let
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana opozarja, da so stanovanjski projekti dolgotrajni, saj vključujejo številne postopke – od urejanja lastništva zemljišč do prostorskih načrtov in pridobivanja dovoljenj.
»Realizacija posameznega investicijskega projekta (od ideje oziroma ureditve lastništva zemljišč do dokončanja gradnje) v povprečju traja med pet in sedem let,« so zapisali v odgovoru.
To pomeni, da največji projekti, ki so danes še v pripravi, ne bodo bistveno vplivali na ponudbo stanovanj čez noč.
Na vprašanje o številu zemljišč MOL ni odgovoril neposredno
Mestna svetnica je občino vprašala tudi, koliko zemljišč oziroma nepremičnin ima Mestna občina Ljubljana oziroma Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana v lasti, kjer je z vidika prostorskih aktov že omogočena stanovanjska gradnja.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana na to vprašanje ni odgovoril s konkretnim številom zemljišč, ampak je predstavil posamezne lokacije in projekte.
V odgovoru so pojasnili, da je pri načrtovanju pomembnejša posamezna lokacija kot sama površina zemljišč, saj se pogoji gradnje med območji razlikujejo.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljanaod leta 2007 izvedel več kot 1.800 stanovanjskih enot
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je navedel tudi pregled že izvedenih projektov.
Od leta 2007 dalje je bilo realiziranih:
- Novogradnje
1.053 stanovanj
- Velike prenove
156 stanovanj
- Nakupi in javno-zasebna partnerstva
624 stanovanj
Skupaj: 1.833 stanovanjskih enot
- Med večjimi projekti so:
Novo Brdo – 174 stanovanj,
Rakova Jelša II – 156 stanovanj,
Polje II – 172 stanovanj,
Zvezna ulica – 87 stanovanj,
Zelena jama F4 – 88 stanovanj.
Ljubljana ima načrte, največji izziv pa ostaja hitrost izvedbe
Odgovor Mestne občine Ljubljana kaže, da ima mesto več razvojnih območij za prihodnja javna najemna stanovanja. Glavni izziv pa ostaja čas, ki je potreben, da projekti iz načrtov postanejo dejanska stanovanja.
Medtem ko so potrebe po stanovanjih prisotne danes, bodo številni največji projekti – predvsem Stanežiče, Remiza in Bizovik – zahtevali še več let priprav.
Ključno vprašanje zato ni več samo, koliko stanovanj lahko Ljubljana zgradi, ampak predvsem, kako hitro jih lahko iz načrtov spremeni v stanovanja za ljudi.
