P. F.
V času toplejših spomladanskih mesecev, ki predstavljajo sezono mladičev, ima tudi ljubljansko zavetišče Gmajnice porast reševalnih akcij mačk. Večinoma gre za mačke, ki so najdene v okolici in jim njihovo odkritje prijavijo občani.
»V približno 50 odstotkih gre za mladiče z mačjo mamo. So tudi primeri, ko se k mladičem, ki so najdeni kot zapuščeni, mačja mama ne vrne,« je za Ljubljanainfo povedal Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana.
Nekaj mladičev, predvsem malce večjih, ki že sami hodijo naokrog, najdejo na parkiriščih, navadno ker so se greli pod pokrovi avtomobilov. »V takih primerih lahko sumimo, da gre za tako imenovane slepe potnike – mladiče, ki se od doma odpeljejo nenamerno,« je pojasnil Oman.
»Zagotovo so kakšni med 'najdenimi' neželeni, vendar jih za razliko od preteklosti ne pobiramo več iz smeti ali iz rek, saj jih najditelji pripeljejo v zavetišče,« je dodal in izpostavil, da v primerih vsakega ugotovljenega poskusa prevare in zavračanja odgovornosti ustrezno ukrepajo.
Majhen delež mačk, ki ne preživijo
Mladiči imajo najboljše preživetvene možnosti, kadar odraščajo skupaj z mamo, zato je ključnega pomena, da ostanejo skupaj. Starejši kot je najden mladič, večje možnosti ima za preživetje. »Skrbimo tudi za tiste najmanjše, ki so stari le nekaj dni. Hranimo jih po stekleniči na vsake dve do tri ure, tudi ponoči,« je opisal njihovo skrb za mlade.
Zavetišče Ljubljana vsem bolnim mačkam nudi veterinarsko oskrbo, s čimer poskrbijo, da ostaja majhen delež tistih, ki jim ne uspe preživeti: »Najmanj možnosti imajo le nekaj dni stari sesni mladički, ki že več ur ali dni niso jedli.«
Takim mladičem posledično primanjkuje sladkorja v krvi in pogosto so hudo podhlajeni. Slabe možnosti imajo tudi hudo bolni mladički, predvsem tisti, okuženi z mačjo kugo.
Število prostoživečih mačk pada
Družbeni napredek opažajo pri sterilizacijah in kastracijah mačk, saj se s tem število zapuščenih mladičev znižuje: »V Ljubljani že od leta 2007 dalje izvajamo projekt Prostoživeče mačke v mestu, katerega glavni namen je sterilizacija in kastracija prostoživečih mačk.«
Število zapuščenih mačk je po nekaj letih intenzivnega izvajanja projekta pričelo padati, na območju Ljubljane se je skoraj razpolovilo, o čemer priča spodnji graf.
Živali so pravno gledano čuteča bitja
Leta 2020 je bila s spremembo stvarnopravnega zakonika dosežena opredelitev, da živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. Živali tako pravno ne veljajo več za predmet, ki ga lahko človek po mili volji obvladuje.
»Živali niso več stvari, ampak čuteča živa bitja, ki so jim priznani občutki: čutijo bolečino, strah, lakoto, žejo in tudi veselje, zadovoljstvo. S tem so sedaj deležne boljše zaščite,« je razložil Oman.
Živalim je sedaj bolje zagotovljena njihova dobrobit, ki je postavljena pred interese ali ravnanja človeka, ki bi živalim lahko povzročal nerazumno in nepotrebno trpljenje.
Vsakršno odstopanje od tega in vsaka opustitev odgovornih ravnanj se šteje kot mučenje živali, ki se lahko kaznuje. Ena od takšnih obveznosti je tudi sterilizacija ali kastracija in s tem med drugim preprečevanje kotitev neželenih mladičev.
S spremembo zakona in posledično drugih predpisov se natančneje ureja dopusten način ravnanja z živalmi, predvsem pa obveznosti, ki jih imamo vsi, ne le skrbniki: »Kako v Zavetišču Ljubljana razumemo čutnost živali, dokazujemo z novimi objekti, z bivalnimi pogoji, predvsem pa odnosom do živali. Mar nam je zanje. Mar nam je, kaj in kako občutijo.«
Vloga živali namreč ni zgolj izpolnjevati osebne interese skrbnika in na nek način služiti človeku, temveč vzajemno izpolnjevanje in dopolnjevanje v dobrem sobivanju, je prepričan Oman. Temu cilju sledijo tudi sami, ko živali oddajajo v posvojitev.
Kaj storiti v primeru nezaželenih mladičev?
Mačke lahko imajo mladiče že zelo zgodaj. Spolno zrele so lahko že pri petih mesecih, kar pomeni, da so pri starosti od sedem do osem mesecev že pripravljene na kotitev, zato je priporočljivo sterilizacijo opraviti tik pred spolno zrelostjo:
»Ni pa nikoli prepozno. Mačka ima namreč v našem okolju lahko kar tri legla na leto. Preprosta mačja matematika nam tako poda, da lahko v enem letu samo iz enega mačjega para nastane 26 novih mačk.«
Če bi vse mačke preživele in se razmnoževale po optimalnih pogojih, bi jih v le osmih letih iz enega para nastalo več, kot znaša število Slovencev. »Seveda se to ne zgodi. Namreč velika večina mačjih mladičev ne dočaka svojega prvega leta starosti. Kje vse končajo? Promet, druge živali, bolezni, skratka, ne preveč lepo,« je zaključil Oman.
Strošek posega kastracije in sterilizacije je veliko nižji, kot je strošek oskrbe zgolj enega legla mladičev, še opozarja. Stane tudi manj, kot bi odšteli za eno boljše družinsko kosilo.
Vsako najdbo mačjega mladiča pa naj bralci prijavijo zavetišču. Podrobnosti ravnanja so objavljene na spletni strani zavetišča.
Starejše novice
