Novi pasovi bodo del večjih prometnih ureditev, medtem ko meščani opozarjajo na vse več voznikov, ki jih uporabljajo kot bližnjico.
Ljubljana bo mrežo rumenih pasov še širila.
Učinek obstoječih ureditev je po navedbah Ljubljanskega potniškega prometa že viden: na območjih z rumenimi pasovi se je potovalni čas avtobusov skrajšal za približno tri do pet minut.
Kje so rumeni pasovi že in kam prihajajo novi?
Rumeni pasovi so trenutno urejeni na Celovški, Gosposvetski, Barjanski, Dunajski, Slovenski in Linhartovi cesti.
Predvideni so tudi na Zaloški in Tržaški cesti, pomemben del novih ureditev pa bo povezan z območjem novega Potniškega centra Ljubljana.
Pri Ljubljanskem potniškem prometu pojasnjujejo, da ne gre zgolj za dodajanje posameznih rumenih pasov, temveč za širšo prometno ureditev.
»V okviru ureditve cestne infrastrukture okoli Potniškega centra Ljubljana bodo urejeni tudi rumeni pasovi,« so pojasnili.
Cilj je prenoviti območje tako, da bo dolgoročno zagotavljalo večjo varnost in pretočnost prometa ter boljše pogoje za različne udeležence v prometu.
»Zagotovljeno bo udobno vodenje vseh vrst javnega potniškega prometa, kolesarskega, peš ter motornega prometa, z dodatno ozelenitvijo javnega prostora,« so še povedali.
Poseben poudarek bo na Zaloški cesti
Velika sprememba se obeta na Zaloški cesti, ki jo nameravajo celovito prenoviti od avtocestnega obroča do Njegoševe ceste.
Cilj je izboljšati razmere predvsem za pešce, kolesarje in potnike mestnih avtobusov, pa tudi za okoliške prebivalce in obiskovalce območja, kjer ima pomembno vlogo tudi bližnji Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Na Zaloški cesti so zato preverjali različne možnosti uvedbe rumenih pasov.
»Na podlagi preveritve najustreznejše variante uvedbe rumenih pasov na Zaloški cesti bo izbrana rešitev, ki se bo najbolj približala zastavljenim ciljem,« pojasnjujejo pri Ljubljanskem potniškem prometu.
To pomeni, da dokončna prometna ureditev še ni določena.
Rumeni pasovi ne bodo na vseh vpadnicah
Čeprav se je razmišljalo tudi o uvedbi rumenih pasov na vseh pomembnejših mestnih vpadnicah, pri Ljubljanskem potniškem prometu opozarjajo, da to ni tako preprosto.
Odločitev je odvisna od več dejavnikov – med drugim od števila avtobusnih linij in potnikov, ki uporabljajo posamezen koridor, povezanosti z obstoječimi in načrtovanimi P+R na obrobju, gostote prometa ter števila drugih vozil in udeležencev v prometu.
Pomembne so tudi prostorske omejitve in možnosti preusmeritve drugega prometa.
»Razmišljali smo o uvedbi rumenih pasov na vseh mestnih vpadnicah, vendar je ta odvisna od več dejavnikov,« še pojasnjujejo.
Obravnavano je bilo tudi podaljšanje obstoječih rumenih pasov na Celovški in Dunajski cesti.
Avtobusom prinesejo do pet minut
Razlog za širjenje rumenih pasov je jasen: javnemu prometu naj bi omogočili hitrejše in bolj predvidljivo potovanje.
Na območjih, kjer so že urejeni, se je potovalni čas avtobusov skrajšal za približno tri do pet minut.
»Rumen pas = hitrejši prihod na cilj!« poudarjajo v Ljubljanskem potniškem prometu.
Ob tem poteka tudi strokovna preveritev obstoječe sheme avtobusnih linij. Ker so predvsem prometne konice velik izziv, tam, kjer je to mogoče, izboljšujejo frekvence in povečujejo kapacitete.
Toda hitrejši avtobusni promet je mogoč le, če rumeni pas dejansko ostane prost za vozila, ki ga smejo uporabljati.
Meščani opozarjajo: Po rumenih pasovih vse več avtomobilov
Prebivalci Ljubljane opozarjajo, da se predvsem v prometnih konicah po rumenih pasovih vozi vse več osebnih avtomobilov.
Takšno ravnanje lahko upočasni avtobuse in zmanjša učinek ukrepa, zaradi katerega so bili rumeni pasovi sploh uvedeni.
Na Mestnem redarstvu Mestne uprave Mestne občine Ljubljana priznavajo, da je problem znan, vendar nadzor ni sistematičen.
»Posebej ne vodimo statistike ukrepov glede vožnje po rumenem pasu. Izvajamo pa periodične poostrene nadzore, kolikor nam to dopuščajo kadrovske možnosti,« pojasnjujejo.
Redarstvo nadzore ocenjuje kot uspešne, vendar hkrati priznava, da so pri njihovem izvajanju omejeni s kadrovskimi možnostmi.
Za neupravičeno vožnjo po prometnem pasu, namenjenem določenim vrstam vozil, oziroma ravnanje v nasprotju s prometno signalizacijo je predpisana globa 160 evrov.
Rešitev? Kamere
Prav kadrovske omejitve so razlog, da na Mestnem redarstvu zagovarjajo tudi tehnični nadzor.
»Zavzemamo se za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila uvedbo tehničnega nadzora, denimo s kamerami,« so pojasnili.
Kameram bi tako pripadla naloga, ki je redarji zaradi omejenega števila zaposlenih ne morejo izvajati ves čas – sistematično zaznavanje voznikov, ki neupravičeno uporabljajo rumeni pas.
Za zdaj takšnega sistema ni, zato nadzor ostaja predvsem periodičen.
Rumeni pas ni dovoljen za vse
Rumeni pas je primarno namenjen mestnim avtobusom in taksijem, pod določenimi pogoji pa ga lahko uporabljajo tudi druga vozila, ki imajo za to ustrezno dovoljenje.
Za voznike, ki takšne podlage nimajo, je vožnja po njem prekršek.
Prav tako ni dovoljeno ustavljanje in parkiranje na avtobusnih postajališčih.
»Da javni potniški promet poteka nemoteno, v Ljubljani ne vozimo po rumenem pasu, ki je namenjen avtobusom. Ne parkiramo in se ne ustavljamo na avtobusnih postajališčih,« opozarjajo v Ljubljani.
Pri tem je pomembna še ena podrobnost: rumeni pas ni vedno neprekinjen. V križiščih je lahko prekinjen in urejen kot razvrstilni pas za desno zavijanje, prekinjena rumena črta pa omogoča tudi prečkanje na uvozih in priključkih, kjer je to potrebno za zavijanje.
Ljubljana jih bo še širila, nadzor pa ostaja vprašanje
Ljubljana želi z rumenimi pasovi javnemu prometu zagotoviti prednost pred osebnimi vozili. Prvi rezultati kažejo, da ukrep deluje – avtobusi na območjih z rumenimi pasovi pridobijo približno tri do pet minut.
Toda širjenje rumenih pasov bo hkrati pomenilo tudi večji pomen nadzora.
Če bo rumeni pas v prometni konici zaseden z vozili, ki ga ne smejo uporabljati, se namreč zmanjšuje prav tista prednost, zaradi katere ga mesto uvaja.
Za zdaj Ljubljana načrtuje nove odseke, medtem ko Mestno redarstvo priznava, da sistematičnega nadzora zaradi kadrovskih omejitev ne more zagotavljati.
Rešitev, ki jo samo redarstvo izpostavlja, so kamere. Za njihovo uvedbo pa bo najprej potrebna sprememba zakonodaje.
