Referendum, ki odpira več vprašanj, kot pa jih rešuje.
Enajstega oktobra bomo dobili štiri glasovnice. Na eni od njih bo spodnji stavek, ki ga preberete v petnajstih sekundah, pripravljal pa se je celo poletje.
»Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«
Odlok, s katerim je državni zbor 28. avgusta razpisal ta referendum, se imenuje odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela. Naslov je celo daljši od vprašanja. Opredelitve obeh izrazov, na katerih vse skupaj stoji, ša v njem ni, kar odpira še več vprašanj.
Kaj je objektivna ovira za delo?
Bolezen brez odločbe? Otrok, ki ga nimate kam dati? Avtobus, ki iz vasi pelje samo dvakrat na dan? Ne odlok, ne zakon o tem ne povesta ničesar, zakonodajno-pravna služba državnega zbora pa je med obravnavo opozorila, da bo prav od tega odvisno, kaj bo izid sploh pomenil. V predlogu, ki so ga poslanske skupine vložile julija, te definicije še ni bilo.
Vsaj glede pravnih učinkov ni nejasnosti. Posvetovalni referendum državnega zbora ne veže na nič. Ničesar ne uveljavi in ničesar ne razveljavi. Če bo odgovor pritrdilen, bo to podlaga za novo novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, ta pa bi morala skozi običajen postopek, z javno razpravo in z možnostjo, da se o njej glasuje še enkrat, tokrat zavezujoče.
Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je konec julija predstavila primanjkljaj svojega ministrstva. Skoraj 180 milijonov evrov, od tega 83 milijonov pri starševskih nadomestilih in otroških dodatkih, 52 milijonov pri invalidskem varstvu in osebni asistenci, 26 milijonov pri denarnih socialnih pomočeh.
»Trdno zagovarjam, da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči,« je dejala in napovedala pregledovanje evidenc brezposelnih ter okrepljen nadzor na terenu.
Sredi septembra je poslanec Aleksander Reberšek, ki v kampanji nastopa v imenu Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa, dodal še eno napoved: z ministrico se dogovarja, da bi med pogoje za socialno pomoč uvrstili znanje slovenščine, tujci pa bi za osnove dobili leto dni časa.
»Delazmožen na papirju in zaposljiv v resnici nista eno in isto«
V razpravi se največkrat govori o številki 68.382 ljudi. Toliko je bilo namreč julija vseh prejemnikov denarne socialne pomoči, od dojenčkov v gospodinjstvih do ljudi z odločbo o nezaposljivosti. Z vprašanjem na glasovnici ta številka nima veliko povezave.
Ožjo skupino, torej prejemnike, ki so hkrati prijavljeni kot brezposelni, objavlja Zavod za zaposlovanje. Avgusta jih je bilo 16.684, med 43.231 registriranimi brezposelnimi.
Še najboljši približek pravi številki je izračunal novinar Mladine Peter Petrovčič, ki je od te številke odštel še 2300 ljudi z invalidnostjo, 6400 takih, ki pomoč prejemajo manj kot leto dni, in 1250 starejših od 60 let, in prišel do okoli 6500 ljudi. Izračun je njegov, ni uraden, je pa med vsemi še najbolj pregleden.
Koliko jih je v Ljubljani, ne ve nihče, ki ne dela na ministrstvu. Zavod razčlenitve po območnih službah ne objavlja.
Direktorica Centra za socialno delo Pomurje Sandra Babič je opozarila, da prejemniki »nikakor niso homogena skupina« in da je »za vsakim posameznikom drugačna življenjska zgodba in drugačen splet okoliščin«. Delazmožen na papirju in zaposljiv v resnici nista eno in isto.
Osnovni znesek minimalnega dohodka je od 1. aprila 507,43 evra, vsi drugi izračuni pa so mnogokratniki te številke.
Prag tveganja revščine je bil lani 1.021 evra na mesec za samsko osebo in 2.144 evra za štiričlansko družino. Pod njim je živelo 298.000 ljudi, dvaindvajset tisoč več kot leto prej.
Kar zakon že ima
Dve določbi, ki v kampanji redko prideta do besede, v zakonu stojita že leta.
Prva je dodatek za delovno aktivnost. Kdor ob pomoči dela od 60 do 128 ur mesečno, dobi 131,93 evra več, kdor dela nad 128 ur, 258,79 evra več. Dodatek se prizna tudi za prostovoljsko delo, če je z organizacijo sklenjen pisni dogovor in če prejemnik vsak mesec prinese dokazilo o opravljenih urah.
Druga je 28. člen s trinajstimi krivdnimi razlogi: odpoved službe po lastni volji, odjava z zavoda, neodzivanje na vabila, odklanjanje aktivnosti, ki vodijo do zaposlitve, nesodelovanje pri reševanju lastnega položaja. Kdor ima kakšnega od njih, pomoči ni upravičen. Naslednji člen določa, da se pri delu teh razlogov izključitev upošteva šest mesecev in se lahko skrajša, če človek podpiše dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike.
Pred realno izvedbo je še veliko odprtih vprašanj
Predlagatelji navajajo, da bi se delo opravljalo v občinah, javnih zavodih in humanitarnih organizacijah. To so iste ustanove, ki že zdaj izvajajo javna dela.
Za letos je bilo predvidenih okoli 2.500 vključitev dolgotrajno brezposelnih, po marčevski spremembi javnega povabila je na voljo 28.013.651 evra. Zavod krije 70 odstotkov plače udeleženca, razliko do polne plače, regres za prehrano, prevoz in prispevke pa plača izvajalec. Na eno mesto tako pride 11.205 evra državnega denarja na leto, dejanski strošek pa je zato višji.
Ljubljanska občina in njeni javni zavodi bi bili pri tem med največjimi možnimi naročniki. Koliko ljudi bi lahko sprejeli, kdo bi jih vodil in kdo odgovarjal za varnost pri delu, so vprašanja, na katera bo treba odgovoriti še pred prvim dnem dela. Ministrstvo ocene stroškov take ureditve ni objavilo.
Pravni pomisleki so trije. Popoln odvzem pomoči bi lahko posegel v pravico do socialne varnosti iz 50. člena ustave. Prizadeti bi bili tudi drugi v gospodinjstvu, predvsem otroci, ki niso odklonili ničesar. In obstaja tveganje, da bi prejemniki postali poceni delovna sila, s katero bi občine in zavodi nadomeščali redne zaposlitve.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je opozorila na nemško sodbo iz novembra 2019, ko je zvezno ustavno sodišče razsodilo, da so sankcije, ki pomoč znižajo za 60 odstotkov ali jo odvzamejo v celoti, protiustavne, dopustilo pa znižanje za največ 30 odstotkov, z izjemami ob izredni stiski in z možnostjo, da se kazen skrajša, če človek začne sodelovati.
Nemčija je medtem zaostrila. Od 1. julija letos je Bürgergeld zamenjal Grundsicherungsgeld. Osnovni znesek za samsko odraslo osebo ostaja 563 evra, stanovanje in ogrevanje krije država ločeno, izostanek s termina na zavodu pa zdaj pomeni 30 odstotkov nižjo pomoč namesto prejšnjih 10. Trije zaporedni neopravičeni izostanki lahko po pojasnilu nemškega zavoda pomenijo izgubo pravice. Kako se to ujame s sodbo izpred sedmih let, bodo očitno reševala sodišča.
Ena javnomnenjska raziskava je že opravljena
Uradna kampanja teče od 11. septembra, končala se bo 9. oktobra opolnoči. Koalicija poziva h glasovanju za pri vseh štirih vprašanjih, opozicija se osredotoča predvsem na zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi.
Poslanka Socialnih demokratov Meira Hot je posvetovalna vprašanja označila za alibi, poslanka Levice Asta Vrečko pa je pozvala h kampanji brez obtožb in lažnih novic.
Ena javnomnenjska raziskava je že opravljena. Raziskovalni center IJEK jo je za društvo Utrip opravil med 1. in 18. septembrom na vzorcu 702 polnoletnih prebivalcev. Vprašanje o socialni pomoči ima med vsemi štirimi največjo podporo, 73,6 odstotka za in 21,1 odstotka proti, neopredeljenih je 5,5 odstotka. Udeležbo je napovedalo 78,3 odstotka vprašanih, kar je precej več, kot se jih na referendumih običajno pojavi na voliščih.
Kako in kdaj glasovati
Volilnih upravičencev je 1.698.526, volišča bodo 11. oktobra, odprta od 7. do 19. ure.
Poleg socialne pomoči bomo odločali še o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, o tem, ali naj na lokalnih volitvah volijo tudi državljani tretjih držav, in o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Zadnje vprašanje je edino zavezujoče, zanj pa velja tudi prag: novela bo zavrnjena le, če bo proti glasovala večina tistih, ki bodo glasovali, in hkrati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, torej 339.705 ljudi.
